Deponija Kovor še za dolga leta

Besedilo: Stojan Saje
Kategorija: GG Plus / sreda, 26. maj 2010 / 06:00

Na deponijo Kovor bi lahko še sedemdeset let vozili tržiške odpadke, ugotavlja vodja ravnanja z odpadki in pokopališč v Komunali Tržič Maja Peternelj Vavpotič. Kaj bo odločila država, še ne vedo, zapiranje deponije pa ne bo poceni.

Kako je urejena deponija komunalnih odpadkov Kovor, in katere posege ste opravili tam v zadnjem letu?

»Deponijo Kovor urejamo v skladu z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih iz leta 2006. V zadnjem letu smo uredili bermo na jugovzhodnem delu deponije, jo zatesnili z betonsko membrano in zasejali travo. Postavili smo pilotno čistilno napravo za predhodno čiščenje izcednih vod. Vanjo so vgradili strojno in procesno opremo, interne električne instalacije in sistem zbiranja podatkov. Uredili so tudi dovod izcedne vode in njen izpust po predhodnem čiščenju, kjer bo možno pridobivanje podatkov o parametrih izcedne vode. Način čiščenja vod bodo opredelili na podlagi tehnoloških postopkov, ki bodo potekali v času delovanja pilotne čistilne naprave ob spuščanju izcedne vode v javno kanalizacijo in naprej v Centralno čistilno napravo.«

Koliko odpadkov odložite v Kovorju na leto, ali se količine mešanih odpadkov zmanjšujejo, in kako daleč ste pri ločenem zbiranju odpadkov?

»Glede na že prej omenjeno odredbo je treba zagotoviti z razvrščanjem v sortirnici vsaj izločanje papirja in lepenke ter ločenih frakcij, to je odpadne embalaže. Na ekološke otoke smo postavili po štiri zabojnike s prostornino 1.100 litrov. Zabojniki z modrim pokrovom so za odpadni papir in drobno lepenko, zabojniki z zelenim pokrovom za drobno embalažo iz stekla, zabojniki z rumenim pokrovom za drobno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov, zabojniki z rdečim pokrovom pa za drobno kovinsko embalažo. Zaradi dejstva, da čakamo na izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki na Gorenjskem, smo postavili zbiralnice za vse štiri frakcije z ekoloških otokov. Leta 2008 smo število teh zbiralnic povečali z 31 na 60. To pomeni, da imamo zbiralnice za ločeno zbiranje odpadnih frakcij na 267 prebivalcev v občini Tržič.

Ločeno zbrane frakcije z zbiralnic zbiramo sami in jih oddajamo družbi za ravnanje z embalažo oziroma pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem, s katerimi je Komunala Tržič, d. o. o., podpisala pogodbo o prevzemu ločeno zbranih frakcij. Lani smo odložili na deponijo Kovor 6.211.648 kilogramov komunalnih odpadkov in 503.238 kilogramov drugih odpadkov. Znatne so bile tudi količine izločenih odpadkov: 828.422 kilogramov embalaže, kovine, lesa in drugih odpadkov ter 17.698 kilogramov nevarnih odpadkov. V letu 2009 smo ločeno zbrali 52,8 kilograma odpadkov na prebivalca, štiri leta prej pa nismo dosegli niti desetih kilogramov. Ta teden sprejema občinski svet Občine Tržič nov odlok o ravnanju z odpadki. Z njim je predvideno širjenje sistema ločenega zbiranja odpadkov. Poleg mešanih odpadkov bomo že na izvoru ločeno zbirali embalažo, iz strnjenih naselij pa bomo odvažali tudi biološke odpadke.«

Občina Tržič je v preteklosti že sprejela del odpadkov iz Kranja na deponiji Kovor. Ponovnemu dovozu so domačini nasprotovali in zahtevali gradnjo nove dovozne ceste. Koliko bi se povečal promet, če bi dovažali del odpadkov od drugod, pa kako smiselna bi bila gradnja ceste le zase?

»Po naši analizi bi se promet povečal za en kamion na uro. To pomeni osem kamionov na dan, kar bi bilo 16-odstotno povečanje glede na sedanji promet skozi Kovor do tržiške deponije komunalnih odpadkov. Gradnja obvozne ceste za dovoz odpadkov iz občine Tržič ne bi bila ekonomsko upravičena.«

Koliko prostora je na razpolago in za koliko časa bi deponija zadoščala za potrebe občine Tržič? Kakšen bo vpliv na cene komunalnih storitev, če deponija Kovor ne bo vključena v gorenjsko rešitev ravnanja z odpadki?

»Na deponiji Kovor je brez kakršnih koli posegov prostora za dobrih 383 tisoč kubičnih metrov odpadkov. Samo za občino Tržič bi to zadoščalo za več kot 70 let. Občina Tržič ima urejeno odlaganje odpadkov za 16 tisoč prebivalcev, evropska zakonodaja pa ne predvideva deponije za manj kot 55 tisoč prebivalcev. Zato ni nobene verjetnosti, da bi deponija Kovor ostala samo za tržiške potrebe. Če bi morali deponijo zapreti in sami poskrbeti za njeno sanacijo, bi cena komunalnih storitev drastično narasla. Iz proračuna občine in iz cene storitve ravnanja z odpadki bi morali zagotoviti kar 4,2 milijona evrov.«