Ivanka Korošec / Foto: Tina Dokl

Tokrat je zbrala zgodbe o ljubezni

Leščanka Ivanka Korošec je svoje zveste bralce že četrto leto zapored razveselila s samostojnim knjižnim delom. Po zbirki Blizu in daleč, planinskih zgodbah in romanu Muškatni vrh je tokrat v samozaložbi izšla zbirka ljubezenskih zgodb, ki jih je zadnja tri desetletja prejšnjega stoletja objavljala v tedaj priljubljeni reviji Antena.

Dva dni se ni nič zgodilo. Tretji dan popoldne, ko je Tomaž nosil Majo štuporamo in dirjal po vseh štirih z njo na hrbtu po preprogi okoli mize, je zazvonil telefon.

Katarina je ravno pomivala posodo in obrisala si je mokre roke v predpasnik. »Halo?«

Na drugi strani je bilo vse tiho. Samo nekakšno globoko, zasopljeno dihanje. »Prosim?« je nestrpno rekla Katarina.

»Vse veš. Vse sem ti povedal. To si ti.«

»Kdo je tam?« je vprašala Katarina. Klik. Zveza je bila pretrgana.

»Kaj za hudiča je to?« je glasno vprašala in jezno potresla slušalko. »Kateri norec zbija šale in se gre skrivalnice?«

Potem je zamišljeno odložila in v zavesti se ji je počasi svitalo.

Odlomek je iz prve od zgodb, objavljenih v najnovejši knjigi Ivanke Korošec. Zgodba nosi naslov Ljubim, ne ljubiš in tako kot večina drugih z naslovi, kot so Pomota, Za konec tedna, Druga stran sreče, Silvestrovanje v troje, Inštruktor, Svetloba poletja, Sestanek, Noč odločitve ..., govori o običajnih ljudeh, ki se v določenem trenutku v življenju zapletejo v ljubezenske klobčiče, ki jih avtorica nato razpleta v bolj ali manj srečne konce.

Zgodbe iz Antene

»V zadnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja sem v tedaj izjemno priljubljeni tedenski reviji Antena objavljala najrazličnejše zgodbe. Večina je bila ljubezenskih. Z leti se jih je nabralo ogromno. Da jih rešim iz pozabe, sem se odločila, da jih vsaj nekaj izberem in objavim,« je zapisala v predgovor zajetne knjige, ki je pred kratkim izšla v samozaložbi.

Kar nekaj težav je imela, da je našla stare izvode revij, v katerih so bile objavljene, je povedala. Zato je za pomoč zelo hvaležna Katarini Perger iz Knjižnice A. T. Linharta Radovljica in Brigiti Lavrič iz Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu.

Revija Antena je bila v desetletjih pred internetom priljubljeno kratkočasno branje in prav takšne so tudi v knjigi zbrane zgodbe. Za tiste, ki jih morda ljubezenski zapleti ne navdušujejo, pa so tudi zanimiva podoba časa, ki mu še ne moremo reči zgodovina, a je dovolj oddaljen, da je v mnogih ozirih popolnoma drugačen od današnjega.

Ljubezen ostaja vedno enaka

Takole piše v uvodu v zgodbo z naslovom Doktor: »Deset do šestih je bila Nataša že v pisarni. Odprla je vsa okna, si ošilila svinčnike, pripravila stenografsko beležnico, memorandum in indigo papir ... Šef si je slekel suknjič, ki je bil že ves ponošen. Tudi njegova srajca je imela zlizan ovratnik, kravata je bila ozka, z gumico okrog vratu. Če bi bila Nataša njegova žena, bi ga takega sploh ne spustila od doma!«

Tudi avtorica sama opozori, da so zgodbe iz prejšnjega stoletja. »Zato je v njih večkrat omenjeno danes skoraj nerazumljeno samoupravljanje, tudi mobilnih telefonov še nismo imeli ... S sodobno tehnologijo smo se ljudje spremenili, ljubezen sama po sebi pa ostaja vedno enaka, zato so zgodbe kljub časovni odmaknjenosti še vedno aktualne.«

Čas za nove zgodbe

Ivanka Korošec v Lescah živi in ustvarja že vse življenje. Že desetletja piše in veliko objavlja: v Ognjišču, Družini, Anteni, Planinskem vestniku, časopisu Slovenec, Vzajemni, v vsakoletni Družinski pratiki in Poštnih razgledih. Je tudi redna sodelavka radovljiškega občinskega časopisa Deželne novice, ki ga izdaja Gorenjski glas.

Njena prva knjiga, Poti v znano, je izšla že leta 1984, druga, Preprosto je najlepše, nekaj let kasneje. Na prelomu tisočletja je pri Mohorjevi družbi izšla njena tretja knjiga z naslovom Majhna sem bila, po dvajsetletnem premoru pa svoje zveste bralce vsako leto razveseli z novo: založba Ognjišče je leta 2021 izdala knjigo Blizu in daleč, leto kasneje je pri založbi Primus izšla knjiga Planinske ... in lani pri isti založbi še roman Muškatni vrh.

V večini zadnjih del je v knjižni obliki v branje ponudila zgodbe, zbrane in zapisane že pred desetletji. Morda, prizna z nasmehom, je zdaj čas za nove pisateljske podvige.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 19. november 2010 / 07:00

Makedonec na Gorenjskem

V času, ko se opravičujemo, da nismo vsi Slovenci »Hilde«, so tudi primeri, ki sodijo med redke, a zato toliko bolj svetle izjeme. Dejan Velinovski je Makedonec, po izobrazbi strojni tehni...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 17. oktober 2011 / 07:00

Pol stoletja z Lojzetom Slakom

"Bili smo nekaj posebnega. Lojzetova harmonika ni pokrila naših glasov, mi pa ne harmonike. Vsak je ostal slišen, pristen," pravi o skoraj polstoletnem sodelovanju s Slakom pevec Fantov s Praprotna An...

Prosti čas / ponedeljek, 17. oktober 2011 / 07:00

Tudi Gorenjke iščejo ljubezen

Realistični šov Ljubezen na seniku, ki ga lahko gledamo ob četrtkih zvečer na TV3, je pokazal, da smo Slovenci željni romantike.

Prosti čas / ponedeljek, 17. oktober 2011 / 07:00

Spremljaj me - s pesmijo

Prejšnjo nedeljo je v Prešernovem gledališču v Kranju potekal dobrodelni koncert, s katerim je Slovensko društvo Hospic zaznamovalo svetovni dan te organizacije.

Prosti čas / ponedeljek, 17. oktober 2011 / 07:00

Ko gospa na rajžo gre

Tokrat so za spremembo za volan sedle žene, možje so ostali v svojih delavnicah, nekatere gorenjske gostilne pa so pred kratkim prejele pravico uporabljati blagovno znamko Gostilna Slovenije.

Splošno / ponedeljek, 17. oktober 2011 / 07:00

Anketa: Ni kaj dosti novega

Kaže, da je pojav novih (starih) obrazov za kandidaturo na letošnjih parlamentarnih volitvah spet zbudil zanimanje ljudi za politiko. Kaj pričakujejo, smo vprašali nekaj naključnih sogovornikov.