T. i. človeška centrifuga v Laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo v Planici / Foto: Gorazd Kavčič

Bi se pridružili raziskavi

Raziskovalci slovenskega Instituta Jožef Stefan se pripravljajo na novo raziskavo: Učinek vibracijske vadbe med hipoksično neaktivnostjo. Tokrat k sodelovanju vabijo zdrave moške, nekadilce, stare od 18 do 45 let, ki bi se znanstveni in zdravniški ekipi pridružili za devetdeset dni. Izsledki raziskave bodo v pomoč ne samo astronavtom za potovanja v vesolje, ampak tudi ljudem na Zemlji.

»Delovnik preiskovancev ne bo trajal osem ur na dan, ampak 24 ur na dan, zato je seveda prav, da dobijo povrnjene stroške za 24 ur na dan. Honorar bo zato znašal 12.500 evrov bruto.«

Rateče – Potem ko so leta 2021 v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo v Planici zagnali Laboratorij za gravitacijsko fiziologijo in ko so pred enim letom že končali raziskavo Vadbene strategije za potovanje na Mars, se raziskovalci slovenskega Instituta Jožef Stefan pripravljajo na novo raziskavo: Učinek vibracijske vadbe med hipoksično neaktivnostjo. Glavni cilj raziskave je primerjava in ovrednotenje različnih vadbenih strategij za življenje v vesoljskih plovilih, s čimer bi lahko preprečili izgubo mišične in kostne mase ter spremembe v srčno-žilnem sistemu astronavtov. Rezultati raziskav bodo v pomoč tudi pri reševanju zdravstvenih vprašanj na Zemlji.

Preiskovanci v treh skupinah

Največja težava, s katero se srečujejo astronavti med svojimi potovanji v vesolje, je namreč izguba mišične in kostne mase ter spremembe v srčno-žilnem sistemu. V dosedanjih raziskavah se je že izkazalo, da je vadba ena najboljših metod, ki lahko prepreči te spremembe, zdaj pa raziskovalce še natančneje zanima, kakšna vadba je optimalna. Trije laboratoriji po Evropi (v Nemčiji, Franciji in planiški v Sloveniji) že več let raziskujejo to težavo. »Sliši se preprosto, ampak ni, ker je iz vseh spoznanj treba šele razviti vadbeno strategijo, ki bi bila uporabna v vesolju,« razloži vodja projekta v Sloveniji prof. dr. Igor Mekjavić. »Preiskovance bomo razvrstili v tri skupine, ena skupina bo samo ležala, druga skupina bo vadila na centrifugi, tretja skupina pa bo vadila brez umetne težnosti, enako kot na centrifugi, vendar leže in na napravi, ki smo jo razvili v Sloveniji prav za ta namen. Projekt vodi Evropska vesoljska agencija, protokol naše raziskave je enak protokolu v Franciji in Nemčiji, tako da bomo lahko primerjali rezultate treh inštitutov o učinkih različnih vadbenih strategij.«

Honorar 12.500 evrov bruto

Protokol raziskave je odobrila Komisija za medicinsko etiko ministrstva za zdravje. Tudi tokrat bo raziskava potekala po postopku, ki ga Institut Jožef Stefan izvaja že dvajset let. »Tokrat iščemo le zdrave moške, nekadilce, stare od 18 do 45 let, glede njihovega zdravstvenega stanja pa bodo odločali zdravniki. Vključitveni in izključitveni dejavniki so že znani in jih je določila strokovna komisija pri Evropski vesoljski agenciji.« Vsem zainteresiranim bo raziskava predstavljena zelo natančno. Tisti, ki bodo izbrani, bodo prišli v Planico dva tedna pred začetkom raziskave, tam bodo živeli in v teh dveh tednih sodelovali pri različnih poskusih, da raziskovalci spoznajo delovanje njihovih mišic in srčno-žilnega sistema. Raziskava, ki bo vključevala neaktivnost v kombinaciji s hipoksijo, bo trajala šestdeset dni, po tem času pa bodo vse poskuse ponovili. Dvakrat po 15 dni testiranj in šestdeset dni raziskave, skupno torej devetdeset dni njihovega sodelovanja. »Delovnik preiskovancev ne bo trajal osem ur na dan, ampak 24 ur na dan, zato je seveda prav, da dobijo povrnjene stroške za 24 ur na dan. Honorar bo zato znašal 12.500 evrov bruto. Tako kot večina projektov je tudi to projekt Evropske vesoljske agencije, ki izvedbo projekta tudi financira. Med samim poskusom in po koncu bodo preiskovanci deležni fizioterapije in rehabilitacije, potem pa bomo uredili tudi sodelovanje z vodeno vadbo in jih spremljali še na vsakih nekaj mesecev do trenutka, ko se bodo vrnili v izhodiščno stanje. Takšna so tudi pričakovanja Evropske vesoljske agencije – da preiskovance spremljamo še dve leti po koncu raziskav,« je dodal prof. Mekjavić. Prijave za sodelovanje zbirajo do konca maja na brave@ijs.si, raziskava bo potekala med septembrom in decembrom letos.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 3. november 2006 / 06:00

Veterani ustanovili klub seniorjev

V Kulturnem društvu France Prešeren Žirovnica Breznica po novem deluje tudi Seniorski klub.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 29. januar 2017 / 12:17

Slovenska zgodovina

»'Pozdravljena, jugoslovanska vojska, na osvobojeni slovenski zemlji,' je 9. maja 1945 – ob osvoboditvi Ljubljane – zapisal duhovnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar. 'Pridi z oljkovo mladiko miru,...

Zanimivosti / nedelja, 29. januar 2017 / 12:14

Ledeni Peričnik

Čarobna zimska podoba v led okovanega slapa Peričnik je dokaz, da ledeniška dolina Vrat upravičeno sodi med najlepše in najbolj markantne slovenske – pa tudi svetovne – naravne znamenitosti. Slap z...

Zanimivosti / nedelja, 29. januar 2017 / 12:13

Skakalni vikend v Zakopanah

Tako kot v naši deželi sodijo tudi na Poljskem smučarski skoki med ene izmed najbolj priljubljenih športov. Rdeče morje navdušenih domačih navijačev je v Zakopanah vzneseno valovilo ob uspehih svoj...

Nasveti / nedelja, 29. januar 2017 / 12:10

Fanny, to se za žensko ne spodobi!

... Maja bo minilo 170 let od smrti nemške romantične skladateljice Fanny Mendelssohn Bartholdy, pozneje Hensel, dolga leta neznane in zatajene. Bila je štiri leta starejša sestra Felixa Mendelssoh...

GG Plus / nedelja, 29. januar 2017 / 12:06

Pavel Knobel – »bukve iz Kranja, polne drekanja«

Marsikdo bo zastrigel z ušesi ob podatku, da je bil Pavel Knobel prvi slovenski pesnik. Če nam je všeč ali ne, drži, da je izdal leta 1801 prvo slovensko samostojno zbirko posvetnih pesmi z naslovo...