Ženikelj je po naših gozdovih zelo razširjen.

Ženikelj proti podplutbam

Navadni ženikelj je eden najboljših naravnih pomočnikov pri vseh vrstah ran, podplutbah, oteklinah, nategnjenih mišicah, zlomih in drugih poškodbah. Ustavlja krvavitve in omili rane pri hemoroidih.

Naberimo cvetoče zelišče

Navadni ženiklej (Sanicula europea), ki mu ljudski jeziki pravijo tudi kilovnik, saniklej, lečuha, ali zdravje vsega sveta, obožuje senčne in vlažne listnate gozdove, kjer ga tudi pri nas pogosto srečamo. Cveti belo rožnato, njegovi plodovi – nekakšne glavice s kaveljčki - pa se nam ob sprehodih po gozdu radi primejo na obleko. Zdravilni so vsi deli rastline. Cvetoče zelišče s pritličnimi listi vred nabiramo ob času cvetenja – od maja do julija, korenino pa kopljemo v jeseni. Zelišče dobro posušimo in ga hranimo v zaprtih posodah, da ne porjavi. Posušeno korenino zdrobimo ali zmeljemo v prašek. Ima oster, precej neprijeten okus, zato čaj sladkamo z medom.

Dokazana učinkovitost, a malo podatkov

Navadni ženikelj sodi med zelo dobro raziskane rastline, a kljub temu najdemo o njem bore malo strokovnih podatkov. Znanstveniki so dokazali, da vsebuje veliko učinkovitih sestavin, ki krepijo zdravje in odpravljajo nekatere težave, in s tem potrdili pravilno rabo ženiklja v ljudskem zdravilstvu. Ženikelj med drugim vsebuje tudi do trinajst odstotkov saponinov, alantoin, klorogensko in rožmarinsko kislino. Zlasti slednja je dobro raziskana. Poleg številnih drugih odlik naj bi na levkocitih zavirala nastanek mediatorjev, ki povzročajo vnetja. Novejše raziskave so potrdile veliko učinkovitost ženikljevih učinkovin proti določenim virusom. Če se z ženikljem in njegovimi zdravilnimi močmi še niste srečali v domači lekarni, vam jih bomo v nadaljevanju razkrili.

Kdor ima ženikelj, ne potrebuje kirurga …

Da ženikelj ni le navadni, kot mu rečemo danes, pač pa tudi zdravilni, nakazuje prvi del njegovega botaničnega imena. Izraz sanicula izvira iz latinske besede sanare, kar pomeni zdraviti. No, nekateri so mnenja, da beseda sanicula kaže na povezavo s sv. Nikolajem (San Nicola). Podobno, kot je bil sv. Nikolaj obdarjen z neverjetnimi močmi – v življenje naj bi obudil tri dečke, ki jih je nek gostilničar umoril, razkosal in nasolil v sodu – naj bi bilo tudi z ženikljem, ki lahko dela čudeže. No, tako so vsaj verjeli v srednjem veku. Bil je tako zelo čislan, da je veljalo: »Kdor ima ženikelj, ne potrebuje kirurga.« Z njim so zdravili vse vrste poškodb, kožne bolezni, krvavitve iz pljuč, želodca in ledvic, grižo, pljučne bolezni in bolezni grla …

Stiški dohtar meni, da odpravlja afte …

Simon Ašič je ženiklju pripisoval številne zdravilne odlike. Bil je prepričan, da čisti kri, zdravi črevesje, želodec, čire v želodcu, pomaga pri pljuvanju krvi, zmanjšuje krvni tlak, zdravi zasluzena dihala, bolna pljuča, lajša kašelj. Veliko moč mu je pripisoval pri zdravljenju vnetih dlesni, ustne votline in bolnega žrela. Poleg tega naj bi utrjeval majave zobe in odpravljal afte v ustih. Tudi zunanje dosega lepe rezultate, zlasti pri kožnih izpuščajih, podplutbah, oteklinah in hemoroidih.

Kako je z njegovo rabo danes?

Večino spoznanj ljudskega zdravilstva o učinkovitostih ženiklja je potrdila tudi znanstvena medicina. Njegova uporaba se dandanes tako priporoča za spodbujanje izkašljevanja, pri katarjih dihal, proti krvavitvam želodca, želodčnim in črevesnim boleznim, driski in proti pljučnim obolenjem. Še bolj v ospredju je njegova zunanja uporaba. Dr. Katja-Galle Toplak v Zdravilnih rastlinah na Slovenskem navaja, da je njegova zunanja uporaba pomembna zlasti pri ranah in kožnih razjedah, ki se slabo celijo, ter pri topih poškodbah s podplutbami. Tu igra vlogo alantoin, ki pospešuje nastanek novega tkiva. Tudi saponini, ki zavirajo rast mikroorganizmov in glivic, pospešujejo celjenje.

Pripravimo poparek

Pri pripravi čaja se odločimo za poparek: dve žlički ženiklja poparimo s skodelico vrele vode. Pri želodčnih težavah, driski, krvavenju iz ledvic in drugih težavah, ki smo jih omenili, pijemo po eno do dve skodelici čaja na dan. Tak čaj je primeren tudi zunanje za izpiranje, za obloge pri gnojnih ranah in čirih ter za grgranje pri vnetnih procesih v ustni votlini. Proti driski in napenjanju se obnese čajna mešanica iz ženiklja, komarčka, kumine in poprove mete. Pripravimo jo v obliki poparka in nesladkano pijemo dvakrat na dan.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / ponedeljek, 13. november 2017 / 19:13

Kdo odstrani živalsko truplo

Veterinarska higienska služba, ki je zadolžena za odvoz poginulih živali, je lani s slovenskih cest pobrala tisoč petsto kosov povoženih domačih živali in pet tisoč petsto kosov povožene divjadi.

Objavljeno na isti dan


Šport / četrtek, 23. januar 2020 / 23:14

Dobrodelna razsežnost plavalnega Dr. Figa

V soboto je v kranjskem pokritem olimpijskem bazenu v organizaciji Plavalnega kluba (PK) Triglav Kranj potekalo 22. mednarodno plavalno tekmovanje Boštjanov Dr. Fig 2020.

Zanimivosti / četrtek, 23. januar 2020 / 23:13

Košček dobe, ki jo je doživel Štukelj

Na muzejskem večeru v Pollakovem salonu Tržiškega muzeja so avtorji Ivan Čuk, Alenka Puhar in Aleks Leo Vest predstavili knjigo Gospod Leon Štukelj in Tovariši.

Razvedrilo / četrtek, 23. januar 2020 / 23:13

Ljubitelji harmonike

V nedeljo je kulturni dom v Poljanah nad Škofjo Loko gostil nastope diatoničnih harmonikarjev različnih generacij na predizboru za letošnje državno tekmovanje. Meh je raztegovalo devet tekmovalcev – i...

Nasveti / četrtek, 23. januar 2020 / 23:06

Najboljši je doma pečen kruh

Kaj je lepšega kot dom, ki diši po sveže pečenem kruhu. Nekaterim se zdi, da je njegova priprava in peka zelo dolgotrajna in zapletena. Vendar temu ni tako, saj lahko iz osnovnih sestavin hitro pri...

Kultura / četrtek, 23. januar 2020 / 23:02

Zgodovina skozi strip

Znanstvenik, ki izdaja vrhunske stripe, je svojega gosta v ciklu pogovorov #Zobotrebec! v Mestni knjižnici Kranj napovedal Zoran Smiljanić. Pogovarjal se je s prof. dr. Otom Lutharjem, zgodovinarjem,...