Steza prazna, letala na tleh

Nič ne kaže, da bi leško letališče kmalu odprli; domača letala neregistrirana na tleh.

»ALC je domačemu Aeroklubu prvič v zgodovini onemogočil izvajanje osnovne dejavnosti, zaradi česar naši športniki ne morejo trenirati za tekmovanja, na katera so prijavljeni.«

Lesce - »Uporabno dovoljenje se na podlagi Zakona o graditvi objektov lahko izda, če je gradbeno dovoljenje pravnomočno. Gradbeno dovoljenje še ni pravnomočno, ker je zadeva na upravnem sodišču,« je bilo kratko pojasnilo radovljiške upravne enote o tem, kdaj je pričakovati odprtje nove vzletno-pristajalne steze na letališču v Lescah. Vse, kar ALC Lesce lahko pričakuje na kratki rok, je dovoljenje za poskusno obratovanje, a tudi to le za izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa po predpisih o varstvu okolja.

A četudi bi letališče obratovalo, bi domača letala ostala na tleh, saj Aeroklub ALC Lesce od direktorja letališča Pavla Škofica ni dobil pooblastil za registracijo 13 letal, ki jih je klub pred petnajstimi leti prenesel v last občine Radovljica. Kot pravijo v klubu, Škofic podpis pooblastil pogojuje s takšno pogodbo o medsebojnih razmerjih, ki je za Aeroklub nesprejemljiva.

»Aeroklub ALC je največji uporabnik letališča Lesce. V vseh letalskih disciplinah, s katerimi se ukvarjamo, imamo v svojih vrstah državne, evropske in svetovne prvake ter svetovne rekorderje. Šola in šport na neprofitni osnovi sta naše poslanstvo,« poudarjajo in dodajajo, da so letala sad prostovoljnega dela in prispevkov članov Aerokluba ALC. »So redno vzdrževana, plovna in v dobrem stanju. Žal nekateri želijo predstaviti nas, člane, kot "zastonjkarje", ki brezplačno uporabljajo občinsko lastnino, kar pa ne bi moglo biti dlje od resnice. Samo v zadnjih treh letih smo za vzdrževanje občinskih letal ter letališke steze porabili več kot 112 tisoč evrov in opravili več tisoč ur prostovoljnega dela.«

Pavel Škofic, direktor ALC Lesce, pravi, da se z napakami, storjenimi v preteklosti, ne more ukvarjati in da želi razmerja med občino, letališčem in aeroklubom le postaviti na zakonite temelje. »Zame je pomembno samo, da so stvari zakonite in da omogočajo preživetje letališča,« zatrjuje. To ima že zato, ker ne obratuje, vsak mesec dvajset tisoč evrov škode. »Škoda je še bistveno večja na dolgi rok, saj si zapravljamo še tisto malo ugleda, kar ga imamo,« še dodaja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 20. december 2021 / 12:59

Denarnico vzeli iz vozička

Kranj – Kranjski policisti so v sredo obravnavali prijavo tatvine denarnice. Kot so ugotovili, je stranka v trgovini denarnico odložila v nakupovalni voziček, kar je izkoristil nekdo s slabimi name...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:17

Odprta kuhinja z azijskimi jedmi

Slovenci vedno bolje poznamo in sprejemamo azijsko hrano, ki ni le suši in sladko-kisli piščanec. Na prvem Azijskem kulinaričnem dnevu smo lahko okusili še marsikaj drugega.

Razvedrilo / ponedeljek, 14. september 2015 / 15:13

Barmanski podmladek

Člane Društva barmanov Slovenije (DBS) največkrat srečamo v tekmovalnih vlogah. Navdušujejo nas s svojimi koktajli ter se iz nastopov v tujini in doma vračajo nasmejani, saj je že kar pravilo, da dose...

Gospodarstvo / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:49

Razvoj je naša prednost

Pred dnevom odprtih vrat minuli petek v kranjskem Iskraemecu, ki letos praznuje 70 let obstoja, smo na pogovor povabili njegovega izvršnega direktorja Dietra Brunnerja. »Ključna konkurenčna prednost I...

Bohinj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

»Posvojili« že triindvajset klopic

Odličen odziv na inovativni projekt Posvoji klopco, s katerim želijo v Bohinju izboljšati ureditev sprehajalnih poti z več urbanega pohištva.

Kranj / ponedeljek, 14. september 2015 / 14:44

Ponosno gasilci že devetdeset let

»V društvu delamo ljudje za ljudi. Vse drugo pride za tem. S takim odnosom ne moremo zatavati z začrtane poti, temveč tkemo še globlje medsebojne vezi med svojimi člani in družbo, v kateri delujemo,«...