Nasprotujejo dvigu meje za upokojitev

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / petek, 7. maj 2010 / 06:00

Po novem predlogu vlade bi se lahko moški upokojili s 43, ženske pa z 41 leti delovne dobe, četudi še ne bi dosegli starostne meje za polno upokojitev.

Kranj – Po predlogu vlade, ki so ga predstavili v ponedeljek po sestanku s predstavniki sindikatov in delodajalcev, bi lahko polno pokojnino brez odbitkov dobili moški s 43 leti delovne dobe in ženske z 41 leti delovne dobe, četudi še ne bi dosegli starostne meje za polno upokojitev, to je 65 let za moške oziroma 63 let za ženske. Tudi takšen predlog pa še vedno ni sprejemljiv za sindikate, ki vztrajajo, da bi bilo edino merilo za polno upokojitev štirideset let delovne dobe. Po besedah predsednika vlade Boruta Pahorja si bodo do ponedeljka vzeli čas za razmislek in medtem znova naredili nekatere izračune.

»Ne predstavljam si, da bi morala delati še pet let, saj me že zdaj noge 'ne ubogajo' več. Iskreno povedano, sem se zato ob napovedanem dvigu meje za upokojitev kar ustrašila,« po 36 letih dela v proizvodnji, kjer ves čas dela na normo, priznava 52-letna Rada Dragojevič. Ne predstavlja si niti, da bi jo lahko premestili na katero od fizično manj zahtevnih delovnih mest, saj takih v proizvodnji ni, pravi Rada Dragojevič. Ob tem pa ne samo, da ji z leti peša zdravje, pravi, ampak se tudi pritiski za vse večjo delovno učinkovitost stopnjujejo. »Nikoli se nisem pritoževala nad delom ali se ga bala, a danes garamo vedno bolj in bolj za vse manjše plače. Posledično so tudi odnosi znotraj podjetja iz leta v leto slabši,« je nezadovoljna z razmerami, ki jih morajo danes prenašati delavci. Podaljševanje delovne dobe bo zato po njenem samo še dodaten udarec za delavce. »Najbolje, da nas po koncu delovne dobe samo še pokopljejo,« je še ironično pripomnila Rada Dragojevič.

Proti predlogu vlade o zvišanju meje za upokojitev so ostro nastopili tudi sindikati. »Podaljševanje delovne dobe na 43 let za moške oziroma 41 let za ženske je pretirano. Sploh to velja za delovno intenzivne panoge, iz katerih prihaja večina naših članov. Tehnologija se v zadnjih letih namreč ni toliko spremenila, da bi to delo pri 65 letih lahko opravljal enako uspešno kot pri tridesetih letih recimo,« je prepričan Stane Habjan, sekretar Skei, regijske organizacije za Gorenjsko. Tega se zavedajo tudi v poslovni skupini Sava. Milka Hace, strokovna sodelavka za socialne zadeve v kompetenčnem centru kadri, pravo in organizacija, se je strinjala, da delavci, ki opravljajo fizično najbolj zahtevna dela, s starostjo teh del ne bodo mogli več opravljati. »Zato bomo v podjetju še bolj intenzivno pristopili k izobraževanju in usposabljanju starejših delavcev za njihovo večjo kompetentnost in fleksibilnost, pa tudi k ozaveščanju o zdravju in varnem delu ter predvsem prilagajanju in izboljševanju delovnih razmer.« Tako že v skladu z obstoječo zakonodajo delavce, glede na ocenjeno psihofizično zmožnost za delo, premeščajo na zanje primerna delovna mesta. Ker bo v prihodnosti vse več starejših, je še dodala, pa se zavedajo, da bo primernih delovnih mest premalo. Zato bo po njenih besedah treba veliko vlagati v izobraževanje in tehnološki razvoj za večjo avtomatizacijo in delavcu bolj prijazno delovno okolje.

Povišanje praga upokojitve je po besedah Milke Hace potrebno, ker s tem sledimo tudi trendu zahodnih držav, ki so 65-letno starostno mejo že uvedle. »Staranje prebivalstva Slovenije predstavlja enega največjih ekonomskih in socialnih izzivov prihodnosti, predvsem kot velik pritisk na javne finance ter tveganje zmanjševanja rasti življenjskega standarda zaradi možnosti zmanjševanja gospodarske rasti in produktivnosti,« je razložila Milka Hace. Za delodajalce, pravi, ima dviganje praga za upokojitev tako prednosti kot slabosti. Starejše delavce, je pojasnila Milka Hace, odlikujejo dolgoletne izkušnje, socialne mreže in druge kompetence, ki izhajajo iz delovnih izkušenj. Te so po njenem prepričanju nepogrešljive in lahko pozitivno vplivajo na konkurenčnost podjetja. Opozorila pa je tudi na pasti, ki jih prinaša pozno upokojevanje, saj kot pravi, so v družbi premalo razvite metode ravnanja s starejšimi. »Pomanjkljive kompetence, neprilagojenost organizacijskim in tehnološkim spremembam brez ustreznega individualno prilagojenega vlaganja v usposabljanje lahko povzročajo ovire pri delu in s tem posledično nižjo produktivnost in konkurenčnost na trgu, nefleksibilnost, neugodno davčno politiko, visoke prispevke delodajalcev, subvencije …,« je naštela Milka Hace.

Z nujnostjo pokojninske reforme se sicer strinja tudi Stane Habjan. A za vse bolj prazno pokojninsko in druge blagajne po njegovem ni krivo zgolj vse večje število upokojencev, ampak nered na področju plačevanja prispevkov zlasti pri tistih, ki delajo prek podjemnih pogodb in si plačujejo le minimalne prispevke. »Če bodo vzporedno sprejeli še zakon o malem delu, se bo na ta račun v blagajno nateklo še manj denarja,« je opozoril Habjan. Obenem pa bi bilo treba poskrbeti, je še dodal, da bo tudi mladina dobila zaposlitev. O tem že razmišljajo tudi v poslovni skupini Sava. »Vsekakor bomo morali slediti novi politiki zaposlovanja. Zaposlovati bomo morali vse generacije ter izrabiti njihovo različno in dopolnjujoče znanje,« je poudarila Milka Hace.