Priložnost za novo klavnico za drobnico

Rejci drobnice z območja Zgornje Gorenjske so po zaprtju klavnice na Jesenicah izrazili potrebo, da bi v tem delu Gorenjske vendarle delovala klavnica za drobnico. Le tako naj bi se ohranila reja ovc in koz, planine pa bi ostale popasene.

Blejska Dobrava – Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj so po besedah direktorja Mitje Kadoiča pobudo rejcev za odprtje klavnice za drobnico vzeli resno in so v okviru programa Leader pripravili študijo priložnosti vzpostavitve klavnice za drobnico na območju Zgornje Gorenjske. Projekt, ki je potekal leto dni, je dal zanimive rezultate, predstavili pa so jih pred dnevi na Blejski Dobravi. V projektu sta kot partnerja aktivno sodelovala še Društvo rejcev drobnice Zgornje Gorenjske in Razvojna agencija Zgornje Gorenjske. Projekt je sofinanciran s strani programa LEADER ter občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica, del finančnih sredstev pa so prispevali tudi nosilec projekta in partnerja.

Zakol v neregistriranih obratih

Po besedah vodje projekta Lidije Šnut s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj so najprej opravili anketo, ki so jo poslali 114 rejcem drobnice. Vrnjenih so dobili 43 anket, iz katerih izhaja, da ima vsak rejec v povprečju 42 odraslih živali, med katerimi prevladujejo ovce. Večina, kar 98 odstotkov, jih kolje doma v neregistriranih obratih, pri čemer izkoriščajo slab nadzor oziroma pomanjkljivo zakonodajo. Ta namreč dopušča klanje doma le za lastne potrebe, kar pa si vsak rejec razlaga po svoje, je opozorila Lidija Šnut. Doma koljejo večinoma zato, ker sta obstoječi klavnici (v Bohinjski Bistrici in Škofji Loki) po njihovem mnenju predaleč, prevoz in klanje pa sta predraga. Večina, kar 81 odstotkov anketiranih rejcev je povedala, da bi v primeru zaostritve zakonodaje uporabljali klavnico za drobnico, če bi ta delovala na območju Zgornje Gorenjske, izpostavili so zlasti območji Jesenic in Blejske Dobrave.

Stacionarna ali mobilna klavnica?

V okviru projekta so pripravili podrobno finančno in ekonomsko analizo, katere cilj je bil ugotoviti, ali bi bila postavitev klavnice na območju Zgornje Gorenjske sploh ekonomsko upravičena. Po besedah Olge Oblak s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj se glavno vprašanje glasi: ali je bolj smotrna postavitev klavnice v bližini rejcev ali pa klanje v obstoječih klavnicah, to je v Škofji Loki in Bohinjski Bistrici. V sklopu projekta so proučili možnosti za postavitev stacionarne ali mobilne oziroma montažne klavnice (v obliki zabojnika). Po predvidevanjih naj bi v klavnici letno zaklali 3600 živali, klali naj bi osem mesecev v letu, kar pomeni, da bi dnevno opravili štirideset zakolov. Analiza stroškov je pokazala, da bi postavitev stacionarne klavnice - investicija v novogradnjo stala nekaj manj kot 262 tisoč evrov, montažne pa nekaj več kot 76 tisoč evrov. Pri postavitvi stacionarne klavnice bi se lahko potegovali za nepovratna sredstva v višini 45 odstotkov. Na tej osnovi so pripravili izračun stroškov klanja; v stacionarni klavnici bi skupni stroški za zaklano žival znašali enajst evrov oziroma 0,66 evra na kilogram mesa. Upoštevajoč nepovratna sredstva v postavitev obrata bi se stroški znižali na 9,4 evra na žival oziroma 0,57 evra na kilogram mesa. V montažni klavnici pa bi bili stroški še nižji, znašali bi 8,3 evra na žival oziroma 0,50 evra na kilogram mesa. Za primerjavo: v klavnici v Škofji Loki cena znaša 0,64 evra na kilogram mesa. Analiza je torej pokazala, da bi bila ekonomsko najbolj smotrna postavitev montažne klavnice za drobnico.

Najboljše povezovanje s klavnico v Škofji Loki?

V razpravi so rejci izpostavili zlasti problem slabe medsebojne povezanosti in slabo organizirane prodaje prek zadrug. Peter Razinger je med drugim opozoril, da v primeru zaostritve zakonodaje trgovanja z drobnico »na dvorišču« ne bo več. Izrazil je potrebo, da bi rejci drobnico prodajali enemu odkupovalcu, ki bi poskrbel za zakol in bi imel tudi zalogo mesa za nadaljnjo prodajo gostincem. Zelo zanimiva je bila razprava direktorja škofjeloške klavnice Mitje Vodnjova, ki je presenetil s podatkom, da so v njihovi klavnici lani zaklali 2360 jagnjet, a od tega le okrog 150 iz Gorenjske, druge pa iz Primorske. Tako je po njegovem mnenju projekcija, da bi v morebitni novi klavnici na Zgornjem Gorenjskem dnevno zaklali po štirideset živali, nerealna. V resnici naj bi nekaj dni v letu, zlasti pred prazniki, klali tudi po nekaj sto živali na teden, veliko dni v letu pa nobene. Vodnjov je navzočim rejcem zagotovil, da je njihova klavnica pripravljena zagotoviti ceno mesa za leto dni, če se bodo le povezali med seboj in spoštovali dogovore o količini zagotovljenega odkupa. Pogosto se namreč dogaja, da rejcem kljub dogovoru »zmanjka« mesa, ker ga na domačem dvorišču nekaj dražje prodajo naključnim kupcem. Tilka Klinar, kmetijska svetovalka in članica Društva rejcev drobnice Zgornje Gorenjske, je zato predlagala, naj klavnica pripravi seznam datumov in količine, tako da bodo rejci prek zadrug zagotovili odkup. Kot je dodala, se je v projektu morda izkazalo, da bi bilo najboljše prav povezovanje s klavnico v Škofji Loki. Tudi vodja projekta Lidija Šnut je menila, da je pozitivno predvsem to, da so rejci na osnovi projekta začeli razmišljati o medsebojnem povezovanju in skupnem nastopu. Glavni cilj vseh pa je, so poudarili, da bi se na planinah tudi v bodoče pasle ovce in koze in da bi se slovenske planine ne zaraščale.