Čemaževa planina

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 3. maj 2010 / 06:00

Čemšeniška planina - Črni vrh (1204 m) - Edini hrib, daleč naokoli Posavsko-Zasavskega hribovja, na katerega ne pelje nobena cesta. Naj tako ostane čim dlje! V teh tednih ga prekriva čemaž.

Zasavsko-Posavsko hribovje ima številne hribe, ki imajo manj kot tisoč metrov. Najvišji je Kum, nekaj metrov nižji pa je naš današnji cilj, Čemšeniška planina oz. njena najvišja točka, Črni vrh. Njegova značilnost je ta, da je edini hrib v Zasavju, na katerega ne pripelje nobena cesta. Upam, da bo tako ostalo na veke vekov.

Zasavje se nam zdi precej daleč, a iz Kranja do izhodišča za tokratni vzpon je točno šestdeset kilometrov. Pa le ni tako daleč, kot se zdi na prvi pogled. Z avtoceste Ljubljana–Celje peljemo na izvoz Trojane in se usmerimo proti Izlakam. Na koncu predora V zideh je most, za katerim se strmo levo odcepi cesta proti vasema Šentgotard in Čemšenik. V vasi Šentgotard nadaljujemo levo v smeri Prvin, desno se odcepi cesta v Čemšenik. Že v tem delu poti lahko opazimo na drevesih markacije, ki nas vodijo proti Čemšeniški planini. Na vseh križiščih nadaljujemo v smeri Prvin, kjer na parkirišču ob hotelu, ki stoji ob smučarskem centru Prvine, tudi parkiramo.

S parkirišča nadaljujemo po levi strani mimo hotela po kolovozni poti. Pot poteka čez smučišče in zavije strmo na še en kolovoz, ki tudi preči smučišče. Ko vstopimo v gozd, se pot vzpenja zložno proti vzhodu. Pot je odlično markirana, zato tudi pri prečenju gozdnih poti ni težav z orientacijo. Skoraj celoten del gozdne poti nas bo spremljal vonj po divjem česnu, po čemažu, ki ga je tod okoli resnično ogromno.

Markirana pot se vzpne na greben, kjer se nam bo kmalu z desne strani pridružila markirana pot iz Izlak, Čemšenika in od železniške postaje v Zagorju. Nadaljujemo še naprej proti vzhodu, ob robu gorskega travnika, in kmalu nas bo pozdravila lična tabla Dobrodošli na Čemšeniški planini. Tik pred planino je zadnji del markirane poti speljan med brezami in v teh lepih, zelenih, pomladnih dneh je pot še toliko lepša. Ob vstopu na planino bodimo pozorni na jeklenico tovorne žičnice. Pred seboj vidimo Dom na Čemšeniški planini, ki se imenuje po dr. Francu Golobu, predsedniku PD Zagorje od leta 1945 do smrti. Pred domom je dobro poskrbljeno tudi za zabavo otrok, saj so številna igrala in možnost podiranja kegljev. S Čemšeniške planine so po robu grebena odpravimo na njen najvišji vrh, Črni vrh, ki meri 1204 m. Vrh je skrit sredi gozda, tik pod njim pa je lesena Tinetova koča, spomin na leseno kočo, ki so jo leta 1936 postavili delavci in jo poimenovali po zaslužnem članu Tinetu Coparju. Postojanka je bila med drugo svetovno vojno požgana. Pod vrhom, na desni strani markirane poti, je na drevesu vpisna skrinjica z žigom.

Na Čemšeniški planini sem sedela z zemljevidom v rokah, da sem sploh vedela, kaj mi razgled ponuja. Na vzhodu so Mrzlica, Kopitnik in Veliko Kozje, na jugovzhodu, edina gora, ki sem jo prepoznala, Kum. Pogled proti jugu se ustavi na Zasavski sveti gori. Na severu seže pogled prek Savinjske doline na Goro Oljko, Paški Kozjak in Pohorje.

Do avtomobila se vrnemo po poti vzpona. Ker izlet ni bil časovno dolg, in ker je pred nami še dolg dan, je najbolje, da obiščemo še katerega od zasavskih hribov; namig pa dobite prihodnji teden.

Nadmorska višina: 1120 m

Višinska razlika: 250 m

Trajanje: 1 ura in 45 minut

Zahtevnost: 1 zvezdica