Daleč od oči, daleč od srca

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 27. april 2010 / 06:00

Gozd je okolje, kjer onesnaževalci lahko varno, "daleč od oči in daleč od srca", odlagajo odpadke. Na kranjskem območju so v okviru akcije Očistimo Slovenijo popisali v gozdnem prostoru 90 odlagališč, na blejskem 84.

Kranj – V Zavodu za gozdove Slovenije so se v okviru nedavne akcije Očistimo Slovenijo odločili, da bodo popisali nelegalna odlagališča v gozdnem prostoru, jih vnesli v računalniški program, potem pa izdelali digitalni kataster tovrstnih odlagališč, ga sproti dopolnjevali in spremljali stanje v naravi. V kranjski območni enoti zavoda so do začetka aprila »evidentirali« devetdeset divjih odlagališč. Kot sta povedala vodja enote Janez Logar in vodja delovne skupine za izvedbo akcije Očistimo Sloveniji v enoti Bojan Čebašek, so za vsako odlagališče med drugim ugotavljali, ali je dostopno peš, s terenskim in navadnim osebnim vozilom oz. ali je dostop nevaren, ali je odlagališče na ravnini, na pobočju ali v kotanji, kolikšna je njegova površina in prostornina, so na odlagališču gradbeni, organski (naravni), komunalni, kosovni ali nevarni odpadki, za kakšno vrsto in količino nevarnih odpadkov gre … Ugotovitve so zanimive. Število devetdeset odlagališč, ki ni dokončno, kaže na to, da je gozd za onesnaževalce narave priročno mesto za odlaganje odpadkov. Največ odlagališč, kar 53, so popisali na območju krajevne enote Kranj, v škofjeloški enoti 21, v železnikarski in v tržiški po sedem in v poljanski dve. Sedeminpetdeset odlagališč je na ravnini in samo osem je takih, da se do njih ni možno pripeljati z avtom. Zasedajo 93 arov površine in 1.660 kubičnih metrov prostornine. Prevladujejo komunalni odpadki, teh je skoraj dve petini, naravnih je 23 odstotkov, gradbenih 22 odstotkov, kosovnih 11 in nevarnih pet odstotkov. In kdo naj bi bili onesnaževalci? Lastniki v manjši meri, večinoma lokalni prebivalci, ki dobro poznajo območje, menijo v zavodu.

Posebnost kranjskega območja so gramozne jame na Sorškem in Kranjskem polju, ki ne bi bile nevarne za okolje, če bi jih polnili le s kamenjem in grobljami, a jih tudi s salonitnimi ploščami, ostanki škropiv, živalskimi ostanki, gradbenim materialom … »V zadnjem času ne ugotavljamo nastanka novih jam, verjetno tudi po zaslugi gozdarjev in inšpekcije,« je dejal Janez Logar in dodal, da gozdarji nimajo pristojnosti za ukrepanje, ampak lahko o divjih odlagališčih le obveščajo inšpekcijo.