Rebalans proračuna: večmilijardni primanjkljaj

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 4. september 2020 / 16:35

Namesto presežka ogromen primanjkljaj

Vlada je potrdila rebalans letošnjega proračuna, ki ga narekujejo nepričakovani izdatki za blaženje posledic epidemije covida-19, z njim pa precej zvišuje porabo in primanjkljaj. Proračunski odhodki se z 10,4 milijarde evrov, kolikor je načrtovanih v veljavnem proračunu, zvišujejo na okoli 13,4 milijarde evrov. Proračunski odhodki se na drugi strani znižujejo z načrtovanih 10,77 milijarde evrov na le 9,19 milijarde evrov. V proračunu bo tako zazijala kar 4,2 milijarde velika luknja (9,3 odstotka BDP), medtem ko je v veljavnem proračunu, sprejetem novembra lani, načrtovan presežek v višini 415,2 milijona evrov. Poraba se bo najbolj znižala na področjih obrambe in zaščite (za 50,2 milijona evrov) ter varovanja okolja in okoljske infrastrukture (za 43,2 milijona evrov), največji porast odhodkov pa je predviden na področjih pokojninskega varstva (za 215,4 milijona evrov), socialne varnosti (za 155,8 milijona evrov), intervencijskih programov in obveznosti (za 55 milijonov evrov) ter servisiranja javnega dolga in upravljanja z denarnimi sredstvi (za 47,3 milijona evrov). »Padec prihodkov in zvišanje odhodkov glede na sprejeti proračun sta posledica ustavitve gospodarstva v času epidemije covida-19 in sprejetih ukrepov za zaščito prebivalstva ter gospodarstva,« je po sprejetju rebalansa, ki ga bodo poslanci potrjevali še ta mesec, sporočila vlada.

Kako se bo odločil svet stranke DeSUS

V DeSUS-u se nadaljuje saga razreševanja predsednice stranke Aleksandre Pivec, tudi kmetijske ministrice. V zadnjem tednu dni je Komisija za preprečevanje korupcije najprej sporočila, da so zaradi resnega suma kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pri obiskih Pivčeve na Krasu in v Izoli uvedli preiskavo. Sledil je nov udarec za Pivčevo, ki kljub številnim pozivom ne želi odstopiti, saj je statutarna komisija DeSUS-a izdala mnenje, da svet stranke, ki je Pivčevi že izglasoval nezaupnico, lahko predsednico tudi razreši. Kot je znano, Pivčeva trdi, da jo lahko razreši le kongres, ki jo je tudi izvolil. Franc Jurša, vodja poslanske skupine DeSUS-a, ki se je obrnila zoper predsednico, je izrazil pričakovanje, da bo svet naslednji teden Pivčevo dejansko tudi razrešil, sicer bodo poslanci šli svojo pot. Jurša tudi ne vidi več možnosti, da bi se Pivčeva umaknila iz stranke in ostala ministrica. »Če bi se predsednica za to odločila takrat, ko smo ji mi predlagali, bi ta možnost obstajala, zdaj pa je dejansko vse to že mimo,« je dejal. Pojavljajo se tudi že ugibanja, kdo bi začasno prevzel vodenje. Omenja se možnost začasnega kolektivnega vodstva, med kandidati pa naj bi bil tudi predsednik sveta stranke Tomaž Gantar. Ta pravi, da imajo prednost podpredsedniki, to so Anita Manfreda, Jelka Kolmanič in Anton Balažek. Slednjega sicer v zadnjem času omenjajo tudi kot kandidata Pivčeve za ministra brez listnice, zadolženega za vodenje novoustanovljenega urada za demografijo. Iz DeSUS-a vsaj za zdaj še ne prihajajo signali, da bi razprtije v stranki lahko ogrozile njihovo sodelovanje v koaliciji.

Za omejitev vard

Odbor državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je v sredo v drugi obravnavi potrdil dopolnitve zakona o varstvu javnega reda in miru ter zakona o nadzoru državne meje, s katerimi želijo predlagatelji SD, LMŠ in SAB omejiti delovanje paravojaških enot oziroma t. i. vard. Gre za drugi poskus omejevanja delovanja vard, a je prvi predlog sprememb zakonov, ki ga je pripravila še vlada Marjana Šarca, lani propadel. Medtem ko vlada predlogov ne podpira, češ da je zadeve treba urediti celovito in da že obstoječa zakonodaja omogoča ukrepanje zoper varde, pa je predsednik republike Borut Pahor poslance pozval, naj že omenjena zakona popravijo.

Nespodobno poljsko povabilo

Poljska je Sloveniji predlagala, naj se ji pridruži pri odstopu od istanbulske konvencije za preprečevanje in boj proti nasilju nad ženskami ter pri pripravi besedila nove konvencije, je ta teden poročalo Delo. Stališče aktualne vlade še ni znano, je pa vodja poslanske skupine koalicijskega SMC-ja Janja Sluga že dejala, da je odstop od konvencije nesprejemljiv. Da ne vidijo razlogov za spreminjanje konvencije, so sporočili tudi z ministrstva za pravosodje. Slovenija je istanbulsko konvencijo, ki jo je pripravil Svet Evrope, podpisala leta 2011, ratificirala pa leta 2015, potem ko je za ratifikacijo glasovalo 80 poslancev. Med njimi je bil po pisanju Dela tudi Branko Grims (SDS), ki pa je julija ob napovedi Poljske, da bo odstopila od konvencije, tvitnil, da bi to morala storiti tudi Slovenija.