Proizvodnjo avtomobilov ustavljata pomanjkanje polprevodnikov (čipov) in vojna v Ukrajini.

Ena največjih kriz v avtomobilizmu doslej

Med pandemijo so bile težave zaradi prekinitev in zamikov v dobavnih verigah, ko se ni dalo dobiti polprevodnikov in drugih potrebnih sestavnih delov. Izdelava je bila vsake toliko časa onemogočena, krčila se je proizvodnja, odpuščali so delavce in celo zapirali tovarne. Zgodila se je vojna v Ukrajini, proizvodnja vozil dodatno upada in stroški energentov skokovito naraščajo. Ob tem se je avtomobilska industrija znašla na prelomnici prehoda na digitalno in zeleno mobilnost.

Lansko leto je bilo za avtomobilske proizvajalce katastrofalno slabo, pandemija je prodajo novih avtomobilov oklestila kar za 27 odstotkov. Čeprav so proizvajalci letos še računali na nadaljevanje težav z dobavo polprevodnikov, je bil vsaj začetek leta bolj optimističen, vse do začetka vojne v Ukrajini. Vojna in gospodarska izolacija Rusije pušča pečat povsod, tudi v proizvodnji in prodaji avtomobilov, saj sta Ukrajina in Rusija pomembna igralca v proizvodnji in na trgu avtomobilov. Vojna hromi dobavne verige, ustavlja plačilni promet in stroje v tovarnah. Med najbolj izpostavljenimi evropskimi proizvajalci sta Renault (Rusija je za Renault drugi največji trg) in Škoda, med azijskimi pa Hyundai in Kia, ki imata v Rusiji kar 22,6-odstotni tržni delež. Ob enem sta Rusija in Ukrajina pomembni dobaviteljici surovin (plin, paladij, nikelj, jeklo …). Ukrajina je pomemben dobavitelj avtomobilskih kablov. Proizvajalci prilagajo in ustavljajo proizvodnjo že zaradi pomanjkanja polprevodnikov, zaradi vojne so pritiski še večji. Tudi v slovenskem Revozu v aprilu predvidevajo odpuščanja in samo enoizmensko delo.

Ob splošnem pomanjkanju polprevodnikov, ki mu tudi letos ni videti konca, bo vse to pomenilo povišanje cen avtomobilov in še daljše roke dobave. Če ste med tistimi, ki kupujete nov avto, potem ste že seznanjeni, da se novih trenutno ne da dobiti, oziroma boste nanj čakali pol leta ali več, in to skoraj pri vseh proizvajalcih.

Posledica pomanjkanja avtomobilov na trgu so tudi višje cene rabljenih avtomobilov, te so po ocenah prodajalcev v povprečju poskočile za 10–15 odstotkov Na AMZS-ju poudarjajo, da pomanjkanje avtomobilov prinaša tudi večja tveganja pri nakupu rabljenih avtomobilov, saj se proda vse, zato velja biti pri nakupu še bolj previden. Nobena skrivnost ni, da je na trgu veliko avtomobilov s prikritimi napakami in prevrtenimi kilometri. Vse to odvrača potrošnike tudi od pričakovanega odnosa do električnih vozil in jih sili, da odlašajo z nakupi in dlje zadržijo svoje trenutno vozilo.

Tehnološka kriza, ki ji ni videti konca

Lahko zapišemo, da gre za pravo tehnološko krizo, saj se v tem ni znašla samo avtomobilska industrija, enak problem je tudi pri drugi tehnološki opremi, od telefonov, računalnikov do kontrolnih naprav ipd. Pomanjkanje je posledica več faktorjev, med katerimi je na prvem mestu izjemna rast povpraševanja po tovrstnih izdelkih zaradi elektrifikacije avtomobilov in uvajanja tehnologije 5G, na drugi strani pa je vzrok tudi pandemija, ki je za nekaj časa ustavila proizvodnjo v največjih tovarnah v Južni Koreji in Tajvanu, povzročila zastoje dobavnih poti skozi Kitajsko ter premešala prioritete in povpraševanje na trgu. Avtomobilska industrija se je lani srečala z ogromnim upadom povpraševanja oziroma naročil, kar je pomenilo, da se je tudi industrija prilagodila izdelavi tovrstne, torej neavtomobilske opreme. Skoraj istočasno so nekaj ključnih proizvajalcev zadele naravne nesreče in politične napetosti. In ko se je avtomobilski trg začel malo popravljati, je s povpraševanjem pristal na repu nabavne verige. Vojna v Ukrajini je vse še bolj zapletla. Kdaj se bodo razmere stabilizirale, je nemogoče napovedati. V prvi vrsti bo to odvisno od zaustavitve vojne in delnega prestrukturiranja avtomobilske industrije, saj proizvajalci že iščejo alternativne variante dobave surovin in sestavnih delov. Če bi šlo samo za dobavo polprevodnikov, potem bi se po napovedih razmere v dobrem letu morale urediti, tako pa ...

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / petek, 26. september 2008 / 07:00

Že malce bližje južni obvoznici

V teh dneh naj bi blejska občina in ministrstvo za promet podpisala protokol o ureditvi medsebojnih razmerij pri gradnji južne razbremenilne ceste na Bledu.

Objavljeno na isti dan


Jesenice / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Kratkočasje med počitnicami

Za šolarje in dijake so se včeraj začele zimske počitnice, ki jim jih bodo v številnih društvih in organizacijah popestrili z raznovrstnimi dejavnostmi.

Kranj / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Več opreme, višji prispevek

Občine komunalni prispevek obračunajo glede na opremljenost zemljišča. Če bi plačilo komunalnega prispevka določala država, bi bil ta zagotovo nižji. Najvišji je v občini Gorenja vas-Poljane, kjer je...

Prosti čas / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Za kakšen dan bi se vrnili na Kmetijo

Minulo soboto, na valentinovo, so se v gostilni Bencak v Medvodah srečali nekateri junaki zadnjega resničnostnega šova Kmetija.

Kultura / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Sprašujemo se, kam

V Hiši kulture Gorenjskega glasa predstavljen likovno literarni projekt Kam.

Kranj / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Prijateljska Hrvaška ter umni Slovenci

Obsežno pismo pod naslovom Prijateljska Hrvaška ter umni slovenski politiki nam je o odnosih Slovenije in Hrvaške napisal Radovan Hrast, avtor knjige Viharnik na razpotjih časa.