Najprej pospraviti nesnago v glavah

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 26. april 2010 / 06:00

Zakonodaja je jasna: za nepravilno odložene odpadke je odgovoren povzročitelj, v primeru, da ga ni moč odkriti, pa stroške čiščenja odpadkov nosi lastnik zemljišča. Veliko število divjih odlagališč kaže, da smo pri reševanju tega problema precej neuspešni.

V okviru vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu se je prejšnji konec tedna več kot 250 tisoč prostovoljcev lotilo čiščenja divjih odlagališč, pri čemer je na Gorenjskem po podatkih organizatorjev smeti pobiralo 40 tisoč parov rok. V sklopu tega projekta so popisali več kot enajst tisoč divjih odlagališč, od tega jih skoraj polovica vsebuje tudi okolju nevarne odpadke.

Nelegalno odloženi odpadki, ob tem opozarjajo pri ministrstvu za okolje in prostor, predstavljajo nevarnost in tveganje za naravo in zdravje ljudi. Pogosto so med njimi tudi nevarne snovi, ki so vir onesnaženja tal, podtalnice in vodotokov, pa tudi gojišče za različne prenašalce bolezni. Prav obstoječa divja odlagališča, ob tem poudarjajo pri ministrstvu, pa so najmočnejši dejavnik nezakonitega odlaganja odpadkov, saj po njihovem nudijo priročen izgovor, da to počnejo tudi drugi. Obenem se vedno znova pojavljajo nova črna odlagališča, opozarja občinski inšpektor medobčinskega inšpektorata občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica Gregor Jarkovič, ali pa so na isti lokaciji že naslednji dan po čiščenju spet odloženi novi odpadki. Na območju, ki ga pokriva njihov inšpektorat, so v okviru akcije Očistimo slovenijo v enem dnevu ugotovili več kot 150 divjih odlagališč. Prepričan je, da jim je v sobotni akciji glede na velik odziv ljudi večino teh odlagališč uspelo očistiti. »Vesel sem, da ljudje postajajo občutljivi na tovrstno brezvestno odmetavanje odpadkov. Vedno bolj so motivirani za prijavo in pričanje v prekrškovnem in inšpekcijskem postopku, kar nam omogoča lažje vodenje in uvedbo postopkov zoper povzročitelja odpadkov, in ne zoper lastnika zemljišča, kar nam sicer tudi omogoča zakonodaja,« je razložil Jarkovič in dodal, da so v dobrem letu in pol njihovega delovanja izrekli že kar nekaj denarnih kazni zaradi nedovoljenega odlaganja odpadkov, nobena pa ni bila nižja od dvesto evrov. Vsekakor, še pravi, so naklonjeni višjim kaznim za tovrstne prekrške. Dogaja se tudi, je še dodal, da so občani kosovne odpadke oddali nepooblaščenim osebam, ki so jih potem odvrgli v naravno okolje. »Ukrepali smo seveda zoper imetnika odpadkov, saj nam povzročiteljev ni uspelo izslediti. Zato bi rad opozoril, da je odpadke potrebno oddajati pooblaščenemu javnemu podjetju, ki skrbi za zbiranje in odlaganje odpadkov, saj vas sicer to lahko drago stane,« opozarja Jarkovič.

Na območju Medobčinskega inšpektorata Kranj, ki poleg Kranja pokriva še občine Tržič, Naklo, Šenčur, Cerklje na Gorenjskem, Preddvor in Jezersko, so lani v zvezi z nedovoljenim odlaganjem odpadkov izrekli 61 kazni, ki znašajo od dvesto do petsto evrov. Podatkov o številu divjih odlagališč nimajo, so poudarili, ukrepe za sanacijo pa v največ primerih izdajo na podlagi prijav. Za to mora poskrbeti lastnik zemljišča, na katerem se nahaja divje odlagališče, stroške pa plača povzročitelj, če je seveda znan. Ob tem je generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar poudarila, da se okolje večinoma onesnažuje med vikendi in v nočnih urah, ko inšpektorji ne delajo. »Dejstvo je tudi, da je inšpektorjev premalo, nevestnih ljudi pa mnogo,« je še dodala. Po njenem bi bilo zato sicer smiselno povečati število inšpektorjev in podaljšati njihov delovni čas ter uvesti delo ob vikendih, kljub temu pa ni vse v kaznovalni politiki, razmišlja podobno kot Jarkovič.Tudi sama meni, da bi bilo mogoče več narediti z izobraževanjem in ozaveščanjem ter podobnimi akcijami, kot je bila sobotna.

Jarkovič je opozoril tudi na neodzivnost in aroganco pristojnega okoljskega inšpektorata. Po podatkih ministrstva za okolje in prostor komunalni odpadki, ki so v pristojnosti občinskih inšpektorjev, predstavljajo le deset odstotkov odpadkov na divjih odlagališčih. Preostalo so gradbeni odpadki in odpadki iz dejavnosti, za katere je odgovorna država. »Zato smo pričakovali, da bomo tesno sodelovali z okoljsko inšpekcijo, vendar nam ni uspelo vzpostaviti konstruktivnih kontaktov, saj se ves čas branijo, da so to težave občine in da delajo samo po letnem planu ter se s temi odpadki ne ukvarjajo,« je ogorčen Jarkovič. Tudi Jasmina Vidmar je prepričana, da bi bilo nujno pripraviti sistemske rešitve, saj bi bilo mogoče po njenem storiti več, če bi imeli jasno opredeljene pristojnosti in vire sredstev. Tako so že pred petimi leti opozarjali, je poudarila, da sanacija črnih odlagališč ni dorečena. Zato so med drugim predlagali, da se recimo strošek odstranitve avtomobilskih gum zaračuna kot kotizacija pri nakupu novih. »Potrebna je ustrezna strategija tako države kot občin za ravnanje z odpadki, saj je težko pričakovati, da na primer gradbeni odpadki ne bodo odloženi v naravi, če jih kot povzročitelj legalno nimaš kam odpeljati,« je kot primer še navedel Jarkovič.