Jezero si zasluži večjo skrb

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / torek, 24. marec 2015 / 07:24

Na Bledu so v petek zaznamovali štiridesetletnico organiziranega spremljanja stanja jezer v Sloveniji, ki je neločljivo povezano z Blejskim jezerom in prizadevanji za izboljšanje njegovega stanja.

Bled – V preteklosti so z nekaterimi ukrepi že uspeli izboljšati stanje Blejskega jezera, tako da je bilo do leta 1996 njegovo stanje dobro, zdaj pa je spet zmerno. Ponovno namreč opažajo pojavljanje cianobakterij, kar kaže na porušeno naravno ravnotežje. »A že z majhnimi ukrepi je to mogoče spet premakniti v dobro,« je opozorila Špela Remec - Rekar iz urada za hidrologijo in stanje okolja pri republiški agenciji za okolje.

Stanje jezera so začeli organizirano spremljati pred štiridesetimi leti, ko je na Bledu začela delovati limnološka postaja. »Limnološko dejavnost smo vzpostavili na našem osrednjem jezeru, danes pa v skladu z evropsko vodno direktivo vzorčimo že 16 jezer,« je pojasnil generalni direktor agencije za okolje Joško Knez in izrazil upanje, da bodo pristojni v državi tudi v prihodnje dovolj modri, da bodo ohranili to dejavnost. »To, da je stanje Blejskega jezera zgolj zmerno, ni nikomur v ponos. Za ta nacionalni biser bi morali bolje skrbeti,« je poudaril in dodal, da je redno spremljanje stanja jezera pomembno, a samo po sebi ne reši ničesar. »To zahteva ukrepe, ki jih je ta čas premalo.« Kisikove razmere v jezeru so se zaradi cvetenja cianobakterij po besedah Špele Remec Rekar začele slabšati že v petdesetih letih prejšnjega stoletja. »A Slovencem nikoli ni bilo vseeno, v kakšnem stanju je Blejsko jezero, zato so že leta 1954 ustanovili komisijo za sanacijo jezera.« Da bi povečali naravno pretočnost jezera, so leta 1964 v Blejsko jezero speljali Radovno, a ker to ni prineslo želenih učinkov, so leta 1981 zgradili natego, globinski iztok iz jezera. V letih po tem so se lotili še urejanja kanalizacije.

A pritiski na jezero se spet stopnjujejo, po evropski direktivi pa bi moralo biti stanje jezera že letos dobro. Ta čas največji problem predstavlja potok Mišca, s katerim v jezero priteka fosfor, ob izjemnih hidroloških dogodkih pa je še vedno vir onesnaževanja tudi kanalizacija. Med onesnaževalci so poleg kopalcev in prometa še ribiči oziroma krmljenje krapov s hrano, ki vsebuje fosfor. Blejski župan Janez Fajfarje je ob tem zagotovil, da se s številnimi aktivnostmi trudijo izboljšati stanje jezera. Občina med drugim sodeluje v evropskem projektu za inovativno tehnologijo kontrole cvetenja cianobakterij, trudijo se tudi odvrniti promet proč od jezera in urediti divja kopališča. Zadnjih deset let, je dodal direktor občinske uprave Matjaž Berčon, se je občina lotila še temeljite obnove oziroma gradnje kanalizacije. Novo grožnjo jezeru pa po besedah Špele Remec Rekar predstavlja tujerodna invazivna vrsta, ki se pojavlja v jezeru, pri čemer država nima izdelane strategije, kako bi se lotili problema potujoče trikotničarke.