Klopi tudi na domačih vrtovih

Z začetkom toplejšega vremena se poveča aktivnost klopov, ki prenašajo klopni meningoencefalitis (KME), virusno obolenje osrednjega živčevja. Manj znana pa je okužba s KME z uživanjem nepasteriziranega mleka.

Ljubljana – Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) število prijavljenih primerov KME niha, v povprečju pa je letno prijavljenih približno dvesto petdeset primerov bolezni. Najbolj ogrožena je Gorenjska, visoka pojavnost bolezni je tudi na Koroškem ter v osrednjeslovenski in celjski zdravstveni regiji.

Tveganju okužbe so izpostavljeni vsi, ki se veliko zadržujejo v naravi oz. opravljajo aktivnosti na prostem. Zbolevajo vse starostne skupine, tudi otroci. »KME lahko na zdravju pusti resne posledice za vse življenje. Bolezen zahteva tudi dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo, ki je povezana z ogromnimi stroški,« poudarja prof. dr. Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljub­ljana, in dodaja: »Napačno je misliti, da na okužene klope naletimo zgolj v gozdu, ti se lahko zadržujejo tudi na domačih vrtovih.«

Strokovnjaki opozarjajo, da se kljub ozaveščanju o nevarnih posledicah bolezni za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi. Po podatkih NIJZ je najmanj en odmerek cepiva prejelo okrog 12 odstotkov prebivalcev (leta 2007), redno pa se cepi 7,3 odstotka (ocena za leto 2013). »V Avstriji, ki ima podobno razširjenost pov­zročitelja bolezni, so uspeli zvišati delež cepljenih s šest odstotkov v letu 1980 na več kot osemdeset odstotkov v zadnjih letih. Posledično se je močno znižalo število zbolelih,« primerja dr. Marta Grgič Vitek iz NIJZ.

Morda manj znana pa je okužba s KME z uživanjem nepasteriziranega mleka, kot pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete: »V Sloveniji smo leta 2012 prvič dokazali izbruh okužbe z virusom KME, ki je bila posledica zaužitja surovega kozjega mleka. Okužene so bile štiri osebe, pri treh so se klinični znaki akutne vročinske bolezni razvili že po dveh dneh od zaužitja.« Okužbo z virusom KME lahko zanesljivo potrdijo le z mikrobiološkimi metodami, klinični znaki bolezni so namreč pogosto nezadostni za postavitev diagnoze.