Ali ste kaj pridni?

Besedilo: Damjana Šmid
Kategorija: GG Plus / nedelja, 25. april 2010 / 06:00

Bodi priden, bodi pridna, ali si bil priden, nisi priden ... To so vsakodnevni stavki, ki jih poslušajo otroci tako doma kot drugje.

Kaj pa pomeni biti priden? Ali s tem zares damo dovolj jasno sporočilo, kaj pričakujemo od otroka? Mar ni to samo ostanek neke stare miselnosti, ko so bili otroci še ubogljiva, podrejena bitja, ki so kimala odraslim, pa naj so imeli prav ali ne. Ne pravim vam, da moramo vzgajati upornike in razgrajače. Prepričana pa sem, da otroci potrebujejo bolj jasna sporočila. Prav je, da vedo, kakšno vedenje je primerno in kakšno ne. Vendarle tega v besedi »priden« ni. V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je priden tisti, ki rad, dosti dela, ki izpolnjuje dolžnosti, zahteve, nekdo, ki ne povzroča nevšečnosti. Da je to zelo uporabna ljudska beseda, nam pove tudi opis, kje vse jo uporabljamo. Gospodinja je pridna in skrbna, pes je priden in ubogljiv, dojenček je priden, knjižnica ima pridne bralce, priden je, kadar spi, pridno je nalival kozarce, kokoši pridno nesejo … Vse skupaj diši po tradicionalni razdelitvi vlog in po pričakovanjih, ki jih imamo do drugih. So moški pridni? So politiki pridni? So šefi pridni? Ne, oni so delovni, uspešni, vztrajni, ambiciozni, zavzeti … Hm. Torej vseeno izbiramo prave besede za prave ljudi. Najbrž tudi zato, ker pod pridnost lahko veliko spravimo. Predvsem ubogljivosti, kar pa naj ne bi veljalo za šefe, moške in politike. To ni tožba male feministke, niti pedagoginje, ki bi rada več pravega odnosa do otrok. Je samo povod v razmišljanje in v iskanje bolj jasnih besed, ki določajo neko vedenje. Če otrok pospravi čevlje, je pospravil čevlje. Pohvalimo, opazimo dejanje, ne označimo človeka za pridnega. Če otrok vse poje, je najbrž lačen, ne priden. Če deli svoje igrače, je dober prijatelj, ne priden. Če nam pomaga pri delu, je delaven. Če dokonča nalogo, je vztrajen. Koliko lepših in bolj učinkovitih besed imamo za posamezna dejanja in vedenja. Samo poglejmo, kaj konkretno nam je všeč in to opišimo. Pa bodo otroci ravno tako »pridni«, in še bolj jasno jim bo, kaj od njih pričakujemo.