Ali ste kaj pridni?

Bodi priden, bodi pridna, ali si bil priden, nisi priden ... To so vsakodnevni stavki, ki jih poslušajo otroci tako doma kot drugje.

Kaj pa pomeni biti priden? Ali s tem zares damo dovolj jasno sporočilo, kaj pričakujemo od otroka? Mar ni to samo ostanek neke stare miselnosti, ko so bili otroci še ubogljiva, podrejena bitja, ki so kimala odraslim, pa naj so imeli prav ali ne. Ne pravim vam, da moramo vzgajati upornike in razgrajače. Prepričana pa sem, da otroci potrebujejo bolj jasna sporočila. Prav je, da vedo, kakšno vedenje je primerno in kakšno ne. Vendarle tega v besedi »priden« ni. V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je priden tisti, ki rad, dosti dela, ki izpolnjuje dolžnosti, zahteve, nekdo, ki ne povzroča nevšečnosti. Da je to zelo uporabna ljudska beseda, nam pove tudi opis, kje vse jo uporabljamo. Gospodinja je pridna in skrbna, pes je priden in ubogljiv, dojenček je priden, knjižnica ima pridne bralce, priden je, kadar spi, pridno je nalival kozarce, kokoši pridno nesejo … Vse skupaj diši po tradicionalni razdelitvi vlog in po pričakovanjih, ki jih imamo do drugih. So moški pridni? So politiki pridni? So šefi pridni? Ne, oni so delovni, uspešni, vztrajni, ambiciozni, zavzeti … Hm. Torej vseeno izbiramo prave besede za prave ljudi. Najbrž tudi zato, ker pod pridnost lahko veliko spravimo. Predvsem ubogljivosti, kar pa naj ne bi veljalo za šefe, moške in politike. To ni tožba male feministke, niti pedagoginje, ki bi rada več pravega odnosa do otrok. Je samo povod v razmišljanje in v iskanje bolj jasnih besed, ki določajo neko vedenje. Če otrok pospravi čevlje, je pospravil čevlje. Pohvalimo, opazimo dejanje, ne označimo človeka za pridnega. Če otrok vse poje, je najbrž lačen, ne priden. Če deli svoje igrače, je dober prijatelj, ne priden. Če nam pomaga pri delu, je delaven. Če dokonča nalogo, je vztrajen. Koliko lepših in bolj učinkovitih besed imamo za posamezna dejanja in vedenja. Samo poglejmo, kaj konkretno nam je všeč in to opišimo. Pa bodo otroci ravno tako »pridni«, in še bolj jasno jim bo, kaj od njih pričakujemo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sreda, 7. december 2022 / 09:06

Pot v življenje brez nasilja

»Vaša vrata so se široko odprla ženski s tremi otroki. Prišla sem bosa, hlače sem imela umazane od trave, na kateri mi je spodrsnilo, ko sem bežala pred njegovimi pestmi,« se v knjižici 20 zgodb za 20...

Objavljeno na isti dan


Avtomobilizem / četrtek, 3. december 2009 / 07:00

Še vedno velik primanjkljaj

Letošnja prodaja avtomobilov na slovenskem trgu še naprej zaostaja dobro petino za lansko.

Avtomobilizem / četrtek, 3. december 2009 / 07:00

Na kratko

PSA - Nedavno izboljšanje stanja na avtomobilskem trgu in dobri rezultati novih Peugeotovih in Citroënovih avtomobilov so pripomogli k občutno večji proizvodnji in prodaji, kot sta bili na...

Kranj / četrtek, 3. december 2009 / 07:00

Sava "dvignila" Prešernovo gledališče

Kranj - Folklorna skupina Sava Kranj je praznovanje 60. obletnice zaključila v nedeljo v Prešernovem gledališču z dvema predstavama. Ob jubileju so pripravili teden folklore, ki...

Mularija / četrtek, 3. december 2009 / 07:00

Otroška peresa

'Špegu' ni vedno steklen Učenci izbirnega predmeta Vzgoja za medije Osnovne šole Križe smo si ogledali časopisno hišo Gorenjskega glasa. Tam nas je prijazno sprejela...

Mularija / četrtek, 3. december 2009 / 07:00

Jubilej folkloristov z Breznice

Otroška folklorna skupina Breznica praznuje petnajstletnico delovanja.