Ali ste kaj pridni?

Bodi priden, bodi pridna, ali si bil priden, nisi priden ... To so vsakodnevni stavki, ki jih poslušajo otroci tako doma kot drugje.

Kaj pa pomeni biti priden? Ali s tem zares damo dovolj jasno sporočilo, kaj pričakujemo od otroka? Mar ni to samo ostanek neke stare miselnosti, ko so bili otroci še ubogljiva, podrejena bitja, ki so kimala odraslim, pa naj so imeli prav ali ne. Ne pravim vam, da moramo vzgajati upornike in razgrajače. Prepričana pa sem, da otroci potrebujejo bolj jasna sporočila. Prav je, da vedo, kakšno vedenje je primerno in kakšno ne. Vendarle tega v besedi »priden« ni. V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je priden tisti, ki rad, dosti dela, ki izpolnjuje dolžnosti, zahteve, nekdo, ki ne povzroča nevšečnosti. Da je to zelo uporabna ljudska beseda, nam pove tudi opis, kje vse jo uporabljamo. Gospodinja je pridna in skrbna, pes je priden in ubogljiv, dojenček je priden, knjižnica ima pridne bralce, priden je, kadar spi, pridno je nalival kozarce, kokoši pridno nesejo … Vse skupaj diši po tradicionalni razdelitvi vlog in po pričakovanjih, ki jih imamo do drugih. So moški pridni? So politiki pridni? So šefi pridni? Ne, oni so delovni, uspešni, vztrajni, ambiciozni, zavzeti … Hm. Torej vseeno izbiramo prave besede za prave ljudi. Najbrž tudi zato, ker pod pridnost lahko veliko spravimo. Predvsem ubogljivosti, kar pa naj ne bi veljalo za šefe, moške in politike. To ni tožba male feministke, niti pedagoginje, ki bi rada več pravega odnosa do otrok. Je samo povod v razmišljanje in v iskanje bolj jasnih besed, ki določajo neko vedenje. Če otrok pospravi čevlje, je pospravil čevlje. Pohvalimo, opazimo dejanje, ne označimo človeka za pridnega. Če otrok vse poje, je najbrž lačen, ne priden. Če deli svoje igrače, je dober prijatelj, ne priden. Če nam pomaga pri delu, je delaven. Če dokonča nalogo, je vztrajen. Koliko lepših in bolj učinkovitih besed imamo za posamezna dejanja in vedenja. Samo poglejmo, kaj konkretno nam je všeč in to opišimo. Pa bodo otroci ravno tako »pridni«, in še bolj jasno jim bo, kaj od njih pričakujemo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 18. junij 2010 / 07:00

Slovenija - ZDA 2:2 (2:0)

Johannesburg - Slovenski nogometaši so v drugi tekmi prvega kroga svetovnega prvenstva v Južnoafriški republiki igrali neodločeno proti ZDA 2:2 (2:0). V prvem polčasu sta gola za...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 5. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Zveličana norost

V starem Rimu so imeli navado, da so s prazniki počastili norost. Sedemnajsti december, denimo, je bil rezerviran za saturnalije, praznik na čast bogu Saturnu, ki so se do danes ohranile...

GG Plus / petek, 5. januar 2007 / 06:00

Roman v risbi in besedi

Craig Thompson, Odeje

GG Plus / petek, 5. januar 2007 / 06:00

20 + G + M + B + 07

Gašper, Miha in Boltežar ali sveti trije kralji, katerih dan praznujemo 6. januarja, ponekod še danes obiščejo domove in voščijo srečno novo leto ...

GG Plus / petek, 5. januar 2007 / 06:00

Med sosedi

Na avstrijskem Koroškem so se rodili številni ugledni Slovenci, ki jih, žal, v Sloveniji premalo poznamo. Ena takih je dr. Angela Piskernik, ki se je rodila 27. avgusta leta 1886...

GG Plus / petek, 5. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Punčko je za celo popoldne pustil na zadnjem sedežu avta