Gorenjska prijetno presenečenje

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir, Marjana Ahačič
Kategorija: Kranj / petek, 23. april 2010 / 06:00

Po obiskih v Pomurju in Beli krajini je za vlado Gorenjska prijetno presenečenje, je po torkovem delovnem obisku na Gorenjskem dejal premier Borut Pahor.

Kranj - Obisk se je začel z delovnim posvetom vlade v dvorani fužinskega kompleksa Kolpern na Jesenicah, nato so se ministri razkropili po gorenjskih občinah, ministrski predsednik Borut Pahor pa je obiskal štiri uspešna podjetja v regiji: SIGR Bizjak transport in logistika na Jesenicah, Iskratel v Kranju, LTH-ulitke v Škofji Loki in Marmor na Hotavljah. Popoldne je na srečanju z župani, gospodarstveniki, poslanci in drugimi v Kranju dejal, da je po obisku Pomurja in Bele krajine Gorenjska prijetno presenečenje, češ da se tu stvari razmeroma uspešno urejajo. Opaža se okrevanje gospodarstva, čeprav imajo sicer podjetja težave pri financiranju svojih poslovnih načrtov. Če tu ne bodo prisluhnile banke, se bo neposredno vključila država, je obljubil premier. Tudi minister za delo Ivan Svetlik je na Gorenjskem opazil same pozitivne trende: zaposlilo se je več brezposelnih kot v enakem obdobju lani, za četrtino brezposelnih je manj, v preteklem kriznem letu se je na novo zaposlilo pol več ljudi kot v konjunkturnem letu poprej. 143 podjetij je vključenih v ukrepe države, subvencioniranih je bilo skoraj deset tisoč delovnih mest. Ob več prejemnikih socialnih pomoči pa je manj ugodna socialna slika. Optimistični so bili tudi nekateri drugi ministri, med njimi prometni Patrick Vlačič, ki je dokončanje viadukta Peračica obljubil do začetka naslednje poletne sezone, čeprav je rok za dokončanje ob koncu sezone. Manj navdušujoč je bil okoljski minister Roko Žarnič, na katerega so na Gorenjskem naslovili tudi največ vprašanj, povezanih s projektom GORKI, sanacijo po poplavah v Železnikih, prostorskimi načrti občin, prepolovljenim nadomestilom za območje Rudnika urana Žirovski vrh, urejanjem hudournikov …

Na sklepnem srečanju s predstavniki vlade v Kranju je poslanec Branko Grims opozoril na tri pereče gorenjske teme: nedokončano cesto proti brniškemu letališču, odsek ceste Hotemaže–Britof, ki dvajset let čaka na dograditev, in na skupni gorenjski projekt GORKI, za katerega v državnem proračunu ni denarja. Slednjega gorenjske občine same brez pomoči države in EU ne morejo izpeljati, je dejal tudi kranjski podžupan Stane Štraus, župan Jezerskega Milan Kocjan pa je dodal, da se na Jezerskem gradnja kanalizacije odmika kljub pripravljenim projektom, in sicer zaradi meril, ki zahtevajo dva tisoč populacijskih enot. Kako naj razvijajo turizem brez ureditve tako pomembne komunalne infrastrukture, je dejal Kocjan, podobno misel, le povezano z gradnjo severne in južne blejske obvoznice, pa je navrgel blejski župan Janez Fajfar. Še sveži okoljski minister Roko Žarnič je o projektu GORKI dejal, da so njegovi predhodniki Gorenjcem dajali nestvarne obljube, sedaj pa naj bi to rešili na druge načine. Ker je tu vpletenih več gorenjskih občin, je Borut Pahor predlagal, da se v prvi polovici maja na to temo sestanejo v njegovem kabinetu. Sestanek pa je za 12. maj skupaj z ministroma Žarničem in Jelušičevo obljubil tudi županu Železnikov Mihaelu Prevcu, ki še kar čaka na državni prostorski načrt, ki bi prebivalcem Železnikov zagotovil poplavno varnost. Tam namreč po poplavah septembra 2007 trepetajo pred novimi ujmami. Borut Pahor pa se je ob obisku Poljanske doline kar dvakrat srečal s problemom, ker še ni zgrajena poljanska obvoznica. Kot je dejal škofjeloški župan Igor Draksler, bodo njegovi občani veseli novice, da je končno izbran izvajalec za gradnjo najdaljšega odseka obvoznice. Minister Patrick Vlačič pa je ob težavah z gradnjo obvoznice omenil problem, ko en sam človek zadržuje tako pomemben projekt, in poudaril, da je treba tako prilagoditi zakonodajo, da javni interes ne bo talec posamičnega.

Na Pahorja in njegove so vprašanja naslavljali pretežno župani, oglasila pa sta se tudi dva gospodarstvenika. Bine Kordež iz Merkurja je med drugim dejal, da si domača podjetja želijo enako podporo kot tuji naložbeniki, ko pridejo v Slovenijo, spregovoril pa je tudi o težavah, ki jih je imela ta trgovska družba, ker ni mogla odpreti že zgrajenega trgovskega centra v Vižmarjah in je zato imela zelo visoke stroške. Prevoznik Aleksander Bizjak, čigar perspektivno podjetje na Jesenicah je Pahor počastil s svojim obiskom, pa je govoril o problemih pri zaposlovanju delavcev. Kritičen je bil tudi do omejitve tovornega prometa po državnih cestah in do ravnanja Luke Koper.

Ministri so se razkropili po Gorenjskem

Ministri so obiskali več gorenjskih podjetij in ustanov. Finančni minister Franc Križanič je bil med drugim v Gorenjski banki in v Savi. Minister za pravosodje Aleš Zalar je obiskal gorenjska sodišča in pohvalil njihovo sistematično skrajševanje čakalnih dob, srečal pa se je tudi s člani nevladne organizacije Grozd. Z njimi je govoril tudi o mediaciji kot o možnosti izvensodnega reševanja sporov, s čimer naj bi se v prihodnje ukvarjal mediacijski center. »To ni nezaupnica sodišču, pač pa celo krepi njegovo vlogo, saj bi tako na sodišča res prišle le zadeve, ki jih ni mogoče drugače urediti,« je dejal Zalar in pri mehki obliki reševanja sporov poudaril pomen nevladnega sektorja. Minister za zdravje Dorjan Marušič je po srečanju z vodstvom Osnovnega zdravstva Gorenjske in predstavniki koncesionarjev med drugim povedal, kako si predstavlja reševanje kadrovskih zadreg, na katere so nedavno opozorili v nekaterih gorenjskih občinah, z njimi pa se po ministrovih besedah otepa vsa država. Pravi, da bi morali v redno delo vključiti mlade zdravnike specializante in zdravnike pred upokojitvijo, tretja možnost je »uvoz« zdravnikov iz drugih držav, dolgoročnejša pa povišan vpis na medicinsko fakulteto. Na srečanju je bila beseda tudi o združevanju štirih gorenjskih bolnišnic. Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je obiskal več gorenjskih šol, med njimi Osnovno šolo Antona Janše v Radovljici: »Izkušnja s srečanja v tej šoli bo pomembna pri oblikovanju odločb v zakonu o otrocih s posebnimi potrebami, ki je prav zdaj v proceduri. Radovljiška osnovna šola s prilagojenim programom je prav gotovo ena boljših v Sloveniji, ima visoko strokovno usposobljene delavce in odlično vodstvo. Ima tudi prav poseben položaj, saj je v njeni neposredni bližini redna osnovna šola, kar povečuje možnost inkluzije, ki jo podpiramo in uveljavljamo tudi na ministrstvu. Formula za uspeh teh šol po Sloveniji je koncentracija strokovne moči in dobro infrastruktura, pomembno pa je tudi, da so učitelji, pedagogi in drugi strokovni delavci dobro vpeti v skupnost in da tudi starši sprejemajo njihovo delo kot odlično.«