Triglav z Dovških vrat (sedla med Stenarjem in Pihavcem), München, začetek 20. stoletja

Pozdrav z Gorenjske

Pozdrav z Gorenjske, Zbirka starih razglednic, Gorenjski muzej, Kranj, 2010, 268 strani, 20 evrov, www.gorenjski-muzej.si

»Kakor znano, je že od nekdaj v navadi, da ljudje vseh stanov o priliki radi pogledajo po svetu izven svoje domovine, posebno bogatejši postopoma potujejo križem sveta iz različnih namenov in v vročem poletnem času se naseljujejo v hladnih planinskih krajih, kopališčih in takozvanih letoviščih. Ta navada dobiva od leta do leta več veljave in posnemanja. Zato prihaja vsako leto več tujcev in domačih obiskovalcev v letoviške kraje, in vsako leto zraste ondi več novih hiš. Vsakdo, ki potuje in biva nekaj časa zunaj domovine ali rojstnega kraja, pa gotovo rad s seboj vzame kake reči za spomin na tuje kraje. In kaj je bolj primernega v ta namen kakor lepe slike dotičnih pokrajin! Ko še ni bilo razglednic, so tujci kupovali fotografije o takih priložnostih. A ti spominki so bili dokaj dragi, za odpošiljanje nepripravni in le malokje jih je bilo dobiti. Zdaj pa je v vsakem kraju na izbiro lepih poceni razglednic, katere je treba na praznem prostoru popisati s kratkimi, prikladnimi beležkami, nanje natisniti po 5 oziroma 10 novčičev, jih vreči v poštni nabiralnik, in pošta jih nato urno odnese tja, kamor so namenjene.« Tako je neznani avtor v časopisu Gorenjec z dne 12. aprila 1902 opisal nadvse primerno in uporabno novotarijo razglednic, to »institucijo« pošiljanja pozdravov v sliki in besedi, ki jo poznamo še danes. »Človek tretjega tisočletja pa pošlje fotografijo z mobilnim telefonom in poleg napiše LP. Le kaj bo ostalo za nami?« Tako pa se sprašuje Barbara Ravnik Toman, direktorica Gorenjskega muzeja v Kranju, ki je nedavno izdal imenitni knjižni album Pozdrav z Gorenjske in v njem predstavil izbor najlepših iz bogate zbirke razglednic, ki jih hrani osrednji gorenjski muzej.

»Najstarejše razglednice Gorenjske segajo v devetdeseta leta 19. stoletja, ko so se začele uveljavljati na celotnem slovenskem ozemlju. Predhodnica razglednice je bila dopisnica (Correspondenz-Karte), ki jo prvič srečamo leta 1869 na Dunaju; leta 1871 pa se v slovenskih deželah pojavijo dvojezične, uveljavi se izraz dopisnica. Na njeno prvo stran so napisali naslov, na zadnjo sporočilo. Besedilo na sporočilni strani dopisnice so nekateri pošiljatelji dopolnili z manjšo ilustracijo. Slikovni del pa se je večal in kmalu je zasedel celotno hrbtno stran dopisnice, ki je tako postala sprednja stran razglednice. Zato se je morala spremeniti tudi naslovna stran dopisnice. Leta 1904 so jo v avstrijskih deželah razdelili na dva dela – prvi je bil namenjen naslovu z znamko, drugi sporočilu, ki ga je pošiljatelj napisal na razglednico. Najstarejše razglednice so natisnili kot litografije (kamnotiske) na osnovi risb. Do leta 1920 pa so večino natisnili v tehniki heliotipije (svetlotiska) in knjigotiska. Nastale so na osnovi črno-belih fotografij, ki so jih ročno obarvali. Po letu 1920 je postala predloga tudi barvna fotografija. Tako so bile na trgu črno-bele, obarvane in fotorazglednice, ki so jih fotografi izdelovali po naročnikovi želji …«

Po tej poučni razlagi v povzetku knjige, ki jo je uredila Marjana Žibert, prelistajmo njeno vsebino. Razglednice so predstavljene v devetih tematskih svežnjih, vsakega uvaja besedilo »selektorja«: Stare razglednice Kranja in okolice (Majda Žontar), Razglednice Škofje Loke, Selške in Poljanske doline (Judita Šega), Zgodovina izdajanja razglednic na Kamniškem (Zora Torkar), Prve razglednice Tržiča in okolice (Helena Rant), Radovljica z okolico na starih razglednicah (Ida Gnilšak), Jesenice z okolico (Tone Konobelj), Gorenjski turistični kraji na starih razglednicah (Marjana Žibert), Planinski pozdrav (Jelena Justin), Začetki industrializacije Gorenjske na razglednicah (Monika Rogelj). Predstavljene so torej vse današnje upravne enote, še dodatno pa glavni turistični kraji (Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Brezje), gorenjske gore (Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke) in prvi večji industrijski obrati (zlasti na Jesenicah, v Tržiču in Kranju). Gotovo vas zanima tudi, katera je najstarejša razglednica iz zbirke? To naj bi bila razglednica Pozdrav iz Kranja, ki jo je 1897 založil in natisnil Umetniški zavod Karol Schwidernoch na Dunaju, prikazuje pa tri kranjske motive (glej sliko): pogled na mesto z Majdičevim mlinom in lesenim mostom čez Savo, Prešernovo ulico s pogledom proti Glavnemu trgu in poslopje gimnazije s Šmarjetno goro in Cofiščem (po odvetniku Ivanu Cofu) v ozadju … Poleg te sta v zbirki še dve iz 1897. To leto je bilo za razglednice v slovenskih deželah prelomno, iz let pred tem so ohranjene le redke (najstarejša zna biti odposlana iz Rogaške Slatine, 1892); v zadnjih letih 19. stoletja se začenja »zlato obdobje pošiljanja razglednic«, ki je trajalo do zadnjega desetletja 20. stoletja. Pošiljamo in zbiramo pa jih tudi na začetku drugega tisočletja, v t. i. e-dobi.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / petek, 21. maj 2021 / 15:46

Upajo na boljšo turistično sezono od lanske

Na Bledu se v teh dneh pripravljajo na prihajajočo poletno turistično sezono, v kateri znova računajo predvsem na slovenske goste in goste iz bližnjih držav, iz katerih je mogoče v Slovenijo priti z a...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / petek, 8. maj 2015 / 18:00

Sto let prve javne hidroelektrarne Završnica

Danes bodo obeležili stoletnico HE Završnica, ki je leta 1915 kot prva javna hidroelektrarna v omrežje poslala prve kilovate električne energije. Danes njeno poslanstvo nadaljuje HE Moste, v Savskih e...

Šenčur / petek, 8. maj 2015 / 17:47

Ustvarjal z mislijo na Josipo

Med razstavljenimi lesenimi izdelki v šenčurskem muzeju je tudi Tris nakita, ki ga je avtor Jože Koželj izdelal z mislijo, da ga bo morda nosila tudi Josipa Lisac.

Zanimivosti / petek, 8. maj 2015 / 12:41

Teden Rdečega križa

Danes se začenja Teden Rdečega križa – tudi na Gorenjskem bo organizacija poskrbela za številne aktivnosti. Je pri nas še prisotno zaupanje v dobrodelne ustanove ter čut solidarnosti in me...

Kranj / petek, 8. maj 2015 / 12:39

Začenja se Teden mladih

Kranj – Festival Teden mladih, edini teden v letu, ki traja devet dni, bo tudi letos poln pestrih družabnih prireditev. Že današnji prvi dan bo postregel s športom in zabavo (Gimnazija Franceta Pre...

Slovenija / petek, 8. maj 2015 / 12:38

Ruska kapelica državni spomenik

Kranj – Vlada je na včerajšnji seji Rusko kapelico pod Vršičem razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Unikatna kapelica je po mnenju vlade s svojo obliko in zgodovinskim pomenom, spomino...