Vodja HE Moste Anton Koselj / Foto: Gorazd Kavčič

Sto let prve javne hidroelektrarne Završnica

Danes bodo obeležili stoletnico HE Završnica, ki je leta 1915 kot prva javna hidroelektrarna v omrežje poslala prve kilovate električne energije. Danes njeno poslanstvo nadaljuje HE Moste, v Savskih elektrarnah pa še niso opustili projektov njene doinstalacije.

Stoletni jubilej HE Završnica in petdesetletnico delovanje družbe Savske elektrarne Ljubljana (pod njeno okrilje sodijo hidroelektrarne Moste, Mavčiče, Medvode in Vrhovo) bodo obeležili danes, v petek, s slovesnostjo v strojnici tehniškega spomenika HE Završnica, slavnostni govornik bo minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. O zgodovini HE Završnica so izdali tudi knjigo avtorja dr. Draga Paplerja ter pripravili filmski zapis. Jutri, v soboto, za obiskovalce pripravljajo še dan odprtih vrat, ogledali si bodo lahko tako staro muzejsko HE Završnica kot obnovljeno HE Moste.

Moste – »Iz Radovljice se nam piše: Zdaj smo pa kar velikomestni. Glavni trg je razsvetljen kakor salon. Silno močne, svetle luči razširjajo tako svetlobo, da se lahko po trgu izprehajaš in časnike bereš. Je vredno pogledati! Hvala deželi za to lepo napravo!« Takole je zapisal časnik Slovenec februarja 1915 ob začetku delovanja prve javne hidroelektrarne (HE) Završnica, ki je 25. februarja pred natanko sto leti oddala prve kilovate električne energije v omrežje. Tistega leta so v družbi Kranjske deželne elektrarne začeli graditi tudi daljnovode v smereh proti Jesenicam, Bledu in Brezjam, torej je Gorenjska dobila prvo električno omrežje v tedanji deželi Kranjski.

Devet desetletij delovanja

Kot je povedal vodja HE Moste Anton Koselj, je HE Završnica delovala neprekinjeno ves čas, tudi med prvo in drugo svetovno vojno, vse do leta 2005, ko so jo – ob devetdesetletnici – zaustavili. Vmes so leta 1952 namenu predali HE Moste in leta 1977 zgradili nadomestni agregat 4 za HE Završnica, ki je potem deloval izmenjaje s staro HE Završnica. V vseh letih obratovanja so v HE Završnica po Koseljevih podatkih proizvedli 267 milijonov kilovatnih ur električne energije, skupaj z agregatom 4 pa 427 milijonov. »To se komu morda ne zdi veliko, a dejstvo je, da gre za obnovljiv vir energije, ki je prijazen naravi in človeku. Z vsako kilovatno uro proizvedene elektrike prihranimo izpust enega kilograma ogljikovega dioksida,« je povedal Koselj.

Danes je HE Završnica spomenik tehniške kulture, po Koseljevih besedah eden bolje ohranjenih pri nas, pri njenem restavriranju pa je pomembno vlogo odigral dr. Tadej Brate. Odprta je za javnost, obiskujejo jo različne šolske in druge skupine in posamezniki.

Projekt doinstalacije ni pozabljen

Vlogo HE Završnica, ki je obratovala kar devet desetletij, je prevzela HE Moste, ki je ena od štirih hidroelektrarn v lasti Savskih elektrarn Ljubljana. Kot je dejal Anton Koselj, je danes to sodoben elektroenergetski objekt z močjo 13 megavatov in letno proizvodnjo 59 milijonov kilovatnih ur. Od leta 2011 je HE Moste povsem obnovljena, avtomatizirana in daljinsko vodena iz centra vodenja v Medvodah. Problem pa ostaja premikanje zemljišča, na katerem stoji strojnica, zaradi česar so v Savskih elektrarnah že leta 1993 začeli pripravljati projekte doinstalacije oziroma gradnje novega objekta dva kilometra nižje. A naravovarstveniki so takrat projekte preprečili, saj bi z gradnjo izravnalnega jezera potopili del mokrišča Berje. Pregovarjanja so po Koseljevih besedah trajala od leta 1996 do 2004, za raziskave, študije in idejne projekte pa so v Savskih elektrarnah porabili več milijonov evrov. »Ker problemi s premikanjem podzemne stavbe ostajajo, ideje o preselitvi proizvodnje na drugo lokacijo nismo opustili. S tem bi dosegli več učinkov, moč HE bi povečali na 48 megavatov, letno proizvodnjo pa na skoraj sto milijonov kilovatnih ur. Še večjega pomena pa bi bil izkoristek največje akumulacije v Sloveniji s tedensko izravnavo, s čimer bi elektrarna proizvajala rezervno in regulacijsko moč, ki jo zdaj največkrat moramo kupovati v tujini,« je dejal Koselj. Projekt je vreden 75 milijonov evrov in bi po Koseljevih besedah imel tudi pomemben ekonomsko-gospodarski učinek. Kot je zatrdil, je zato gradnja še vedno umeščena v poslovne načrte Savskih elektrarn.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 1. marec 2020 / 14:25

Nace Bizilj – fotoreporter

»Biziljevi spomini na prelomno obdobje, na čas pred razpadom Jugoslavije, so povezani tudi s fotografijami s Kosova in usodo fanta, ki mu je Nace Bizilj pomagal k boljšemu življenju. Po pretresljiv...

Objavljeno na isti dan


Kronika / sreda, 25. november 2009 / 07:00

Policisti pogosteje na avtocesti

Kranj - Policisti bodo do 25. novembra poostreno nadzirali promet na avtocestah, zato lahko policijske kontrole pričakujete tudi na uvozih in izvozih z avtoceste. Ugotavljali bod...

Šport / sreda, 25. november 2009 / 07:00

Romšak tik za deseterico

Na svetovnem prvenstvu v ironmanu 70.3 v Clearwaterju sta nastopila tudi Gorenjca Matic Romšak in Matjaž Štibelj.

Gorenjska / sreda, 25. november 2009 / 07:00

Popravek

V članku Še vedno čakajo na dvorano, ki govori o zastojih pri gradnji športne dvorane na Trati, smo v županovi izjavi pomotoma zapisali, da je »bil predsednik gradbenega odbora tudi predsednik ob...

Kranj / sreda, 25. november 2009 / 07:00

Pristajajo na hiše, ne na bloke

Skupina krajanov Primskovega nasprotuje gradnji večstanovanjskih poslovnih objektov ob Domu krajanov, pričakovali so gradnjo enostanovanjskih hiš. Postopek pa se vleče že od leta 2002 ...

Kamnik / sreda, 25. november 2009 / 07:00

Čustveno slovo od Tomaža Humarja

Pod gorami, kjer je živel in začel plezati, se je od kamniškega alpinista Tomaža Humarja poslovilo več kot dva tisoč njegovih svojcev, prijateljev, Kamničanov in drugih, ki so ga poznali in spoštovali...