Sto let prve javne hidroelektrarne Završnica
Danes bodo obeležili stoletnico HE Završnica, ki je leta 1915 kot prva javna hidroelektrarna v omrežje poslala prve kilovate električne energije. Danes njeno poslanstvo nadaljuje HE Moste, v Savskih elektrarnah pa še niso opustili projektov njene doinstalacije.
Stoletni jubilej HE Završnica in petdesetletnico delovanje družbe Savske elektrarne Ljubljana (pod njeno okrilje sodijo hidroelektrarne Moste, Mavčiče, Medvode in Vrhovo) bodo obeležili danes, v petek, s slovesnostjo v strojnici tehniškega spomenika HE Završnica, slavnostni govornik bo minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. O zgodovini HE Završnica so izdali tudi knjigo avtorja dr. Draga Paplerja ter pripravili filmski zapis. Jutri, v soboto, za obiskovalce pripravljajo še dan odprtih vrat, ogledali si bodo lahko tako staro muzejsko HE Završnica kot obnovljeno HE Moste.
Moste – »Iz Radovljice se nam piše: Zdaj smo pa kar velikomestni. Glavni trg je razsvetljen kakor salon. Silno močne, svetle luči razširjajo tako svetlobo, da se lahko po trgu izprehajaš in časnike bereš. Je vredno pogledati! Hvala deželi za to lepo napravo!« Takole je zapisal časnik Slovenec februarja 1915 ob začetku delovanja prve javne hidroelektrarne (HE) Završnica, ki je 25. februarja pred natanko sto leti oddala prve kilovate električne energije v omrežje. Tistega leta so v družbi Kranjske deželne elektrarne začeli graditi tudi daljnovode v smereh proti Jesenicam, Bledu in Brezjam, torej je Gorenjska dobila prvo električno omrežje v tedanji deželi Kranjski.
Devet desetletij delovanja
Kot je povedal vodja HE Moste Anton Koselj, je HE Završnica delovala neprekinjeno ves čas, tudi med prvo in drugo svetovno vojno, vse do leta 2005, ko so jo – ob devetdesetletnici – zaustavili. Vmes so leta 1952 namenu predali HE Moste in leta 1977 zgradili nadomestni agregat 4 za HE Završnica, ki je potem deloval izmenjaje s staro HE Završnica. V vseh letih obratovanja so v HE Završnica po Koseljevih podatkih proizvedli 267 milijonov kilovatnih ur električne energije, skupaj z agregatom 4 pa 427 milijonov. »To se komu morda ne zdi veliko, a dejstvo je, da gre za obnovljiv vir energije, ki je prijazen naravi in človeku. Z vsako kilovatno uro proizvedene elektrike prihranimo izpust enega kilograma ogljikovega dioksida,« je povedal Koselj.
Danes je HE Završnica spomenik tehniške kulture, po Koseljevih besedah eden bolje ohranjenih pri nas, pri njenem restavriranju pa je pomembno vlogo odigral dr. Tadej Brate. Odprta je za javnost, obiskujejo jo različne šolske in druge skupine in posamezniki.
Projekt doinstalacije ni pozabljen
Vlogo HE Završnica, ki je obratovala kar devet desetletij, je prevzela HE Moste, ki je ena od štirih hidroelektrarn v lasti Savskih elektrarn Ljubljana. Kot je dejal Anton Koselj, je danes to sodoben elektroenergetski objekt z močjo 13 megavatov in letno proizvodnjo 59 milijonov kilovatnih ur. Od leta 2011 je HE Moste povsem obnovljena, avtomatizirana in daljinsko vodena iz centra vodenja v Medvodah. Problem pa ostaja premikanje zemljišča, na katerem stoji strojnica, zaradi česar so v Savskih elektrarnah že leta 1993 začeli pripravljati projekte doinstalacije oziroma gradnje novega objekta dva kilometra nižje. A naravovarstveniki so takrat projekte preprečili, saj bi z gradnjo izravnalnega jezera potopili del mokrišča Berje. Pregovarjanja so po Koseljevih besedah trajala od leta 1996 do 2004, za raziskave, študije in idejne projekte pa so v Savskih elektrarnah porabili več milijonov evrov. »Ker problemi s premikanjem podzemne stavbe ostajajo, ideje o preselitvi proizvodnje na drugo lokacijo nismo opustili. S tem bi dosegli več učinkov, moč HE bi povečali na 48 megavatov, letno proizvodnjo pa na skoraj sto milijonov kilovatnih ur. Še večjega pomena pa bi bil izkoristek največje akumulacije v Sloveniji s tedensko izravnavo, s čimer bi elektrarna proizvajala rezervno in regulacijsko moč, ki jo zdaj največkrat moramo kupovati v tujini,« je dejal Koselj. Projekt je vreden 75 milijonov evrov in bi po Koseljevih besedah imel tudi pomemben ekonomsko-gospodarski učinek. Kot je zatrdil, je zato gradnja še vedno umeščena v poslovne načrte Savskih elektrarn.