Medved Medij, voditelj oddaj, je odgovarjal na vprašanja prisotnih in na zabaven način predstavil "sporen" projekt.

Medved o "s:porni" oddaji

V Mladinskem centru Medvode so odgovorili na očitke, ki letijo na njihov projekt Dlake na jeziku, konkretneje na eno izmed štirih oddaj z naslovom Pornografija.

Medvode – V Mladinskem centru Medvode je potekala novinarska konferenca s predstavitvijo njihovega projekta Dlake na jeziku. Gre za serijo kratkih oddaj, ki obravnavajo marginalne, »tabu« teme. Za projekt so dobili dobrih tri tisoč evrov državnega denarja, saj so bili uspešni na razpisu Ministrstva za kulturo za sofinanciranje programskih vsebin medijev. Posneli so štiri oddaje in napovednik, največjega odmeva pa je bila deležna četrta, 25 minut dolga oddaja z naslovom Pornografija. »Pornič z medvedom«, katerega večji del temelji na pogovorih, v nekaterih izsekih pa je prikazana medvedova (človek, preoblečen v medveda, je bil voditelj oddaje) »s:porna« zabava z lutko, je dobil odziv tako v lokalni kot tudi državni politiki, pa tudi v medijih.

Predstavniki mladinskega centra so na novinarski konferenci z naslovom S:porno delovanje MC Medvode v projektu Dlake na jeziku predstavili projekt, ogledali smo si »sporno« oddajo Pornografija, po ogledu pa je na zabaven način na vprašanja odgovarjal kar sam voditelj oddaje medved Medij. Katja Škorič, glavna urednica oddaj, je o zadnji z naslovom Pornografija povedala: »Dotikamo se problematike pornografije, alternative pornografije, kaj ljudje o tem menijo, kje so meje, spregovorimo o spolnih pripomočkih. Medved kot voditelj oddaje se je odločil obiskati sejem Erotike, razne seksologe in druge poznavalce pornografske industrije, pa tudi župnika. Tema je obravnavana z različnih zornih kotov, tudi zato smo presenečeni nad odzivom v smislu, kaj vse je sofinancirano z državnim denarjem.« Franc Cegnar, v. d. direktorja Mladinskega centra Medvode, je še dejal, da se s kritikami soočajo ob najmanjši šali, ki jo naredijo, in poudaril, da je v slovenskem okolju treba znova odpreti bitko za pravico do humorja in do razvoja: »V projektu, ki je tako poceni zlorabljen za politično temo, je več kot dvajset mladih eksperimentiralo, se učilo in raziskovalo lastne talente in nagnjenja. S svojo dejavnostjo so razvijali tudi nov internetni medij.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / ponedeljek, 13. januar 2014 / 15:47

Župniki na srečanju z županom

Poudarili so dobro sodelovanje z občino in izpostavili problem finančno zahtevnih obnov sakralnih objektov. Prihodnje leto bo dvesto let podobe brezjanske Marije Pomagaj.

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:21

Boštjan Glavič pričakovano novi šef gorenjske policije

Dosedanji začasni direktor Policijske uprave Kranj Boštjan Glavič je v torek vodenje gorenjske policije prevzel za nedoločen čas.

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:20

Nabirala zvončke in padla globoko v kanjon Kokre

Kranjčanka Nevenka Lužar, dekliško Šmid, je pred petdesetimi leti padla petindvajset metrov globoko v kanjon Kokre – in preživela. Svoje sreče v nesreči, svojega drugega rojstva se še danes spominja....

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:17

Čas je, da začnemo sprejemati različnost

Jurij Marussig je učitelj fizike, tehnike, je pesnik, pisatelj, v zadnjih letih pa se je najbolj posvetil inkluzivni pedagogiki, delu z otroki s posebnimi potrebami. »Da bo inkluzija lahko v polnosti...

Kamnik / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:15

Z ognjem do sprememb

Cipra Slovenija je z letošnjo akcijo Ogenj v Alpah, ki so jo prejšnjo soboto pripravili na Mali planini, poudarila problematiko mobilnosti v turizmu in spodbudila uporabo javnega potniškega prometa.

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:03

Ni leta brez naravne ujme

Na gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarski enoti Škofja Loka zelo vplivajo naravne ujme. V minulem desetletju so sanitarne sečnje predstavljale kar šestinštirideset odstotkov celotnega poseka.