V polletju suša prizadela tudi Gorenjsko

Suša in vročina običajno prizadeneta kulture, kot so v poletnih mesecih koruza, krompir in nekatere vrste zelenjave. »Povsem odpornih rastlin proti suši ni. So le nekatere rastline, ki so bolj odporne, to so sirk, sudanska trava, proso, lucerna in nekateri hibridi koruze,« pravi Marija Kalan.

Kranj – Kljub nalivom v minulih dneh naj bi v prvem polletju letošnjega leta na območju naše države padlo kar za četrtino manj padavin, kot je dolgoletno povprečje. Specialistka za rastlinsko pridelavo na Kmetijsko-gozdarskemu zavodu Kranj Marija Kalan pravi, da se tudi na Gorenjskem vse pogosteje srečujemo s pomanjkanjem padavin in sušnim stresom: »Pomanjkanje padavin se sicer vleče že od zime dalje, in ko so po 15. juniju nastopile še visoke temperature, so nekatere kmetijske rastline zlasti na lahkih tleh zastale v rasti in prejšnji teden ponekod začele tudi veneti. Zadnje padavine so stanje nekoliko umirile, a bolj na pogled. Pomanjkanje padavin pozimi in spomladi ima že vpliv na manjše pridelke krme na travinju, žita, ki v teh dneh zorijo, so zaradi suhe zime in suhe pomladi redkejša, zato pričakujemo pridelka nekoliko manj kot lani. Kot že kaže, so pridelki nižji tudi pri zgodnjem krompirju, ki se zaradi pomanjkanja padavin v juniju ni mogel debeliti, in kot kaže, bodo slabši tudi pridelki pri koruzi.«

Prezgodaj še o oceni škode

Letošnja letina bo slabša kot lanska, nasploh je bila lanska ena boljših v zadnjih letih, ugotavlja Kalanova. Za koliko bo letošnja slabša, pa se bo vedelo konec poletja. »Junijska suša je pri ozimnih žitih povzročila prisilno dozorevanje, zaradi česar bo žetev zgodnejša. Po 15. juniju je bil krompir v vročinskem stresu, nad 30 stopinj Celzija se rast krompirja običajno ustavi. Za pridelke pri poznih sortah krompirja pa menim, da so padavine prišle za zdaj še pravi čas,« je povedala sogovornica.

Padavine, ki prihajajo za vročino, so običajno zelo silovite; včasih klesti toča, včasih piha močan veter, ki ruši vse pred seboj. Vremenska fronta, ki je prešla Gorenjsko na dan državnosti, večje škode na poljih ni povzročila, več škode je na gospodarskih poslopjih kmetij na območju Selške in Poljanske doline. Ob zadnjem neurju je ponekod že polegala tudi koruza. Kot je še dejala sogovornica, so podlagi ponedeljkovih ogledov pri vsej koruzi, ki je polegla, že objedene korenine od ličink koruznega hrošča. Obžrte korenine je opazila zlasti na njivah, kjer koruza že drugo leto raste na isti njivi. Prizadeta koruza ima slab koreninski sistem, ki se bo zelo težko borila z vsako naslednjo sušo.

Kako se boriti s sušo?

Kmetijsko pridelavo bo treba prilagoditi, opozarja Marija Kalan, predvsem bo treba zagotavljati zadosti kmetijskih površin za pridelavo krme, ki jo potrebujejo gorenjske govedorejske kmetije. Predvsem je treba že sedaj preračunati, koliko krme bo pridelane in koliko krme kmetija potrebuje za živali, ki jih redi. In dodaja: »Deloma se lahko sušo rešuje tudi z namakanjem kmetijskih zemljišč. Namakanje je tehnološki ukrep, s katerim se lahko blaži izpadi pridelkov. Za uvajanje namakanja je treba zagotoviti predvsem vodne vire. Namakanje njiv v sušnem času je težavno delo, saj je zaradi velikega izhlapevanja čez dan treba namakati ponoči, je pa povezano tudi z dodatnimi stroški, ki nastopijo zaradi porabe energije in opreme za namakanje, ki jo kmetija mora imeti. Če bi želeli namakanje še bolj širiti, bo zagotovo treba dobiti zadostne vodne vire, predvsem z gradnjo zadrževalnikov vode, ki bi se za namakanje zbirala v tistih obdobjih leta, ko je padavin dovolj. Kar se tiče toče, pa ima precej sadovnjakov na Gorenjskem že protitočne mreže.«

Povsem odpornih rastlin proti suši ni, zaključi Kalanova. Proti suši so nekatere rastline le bolj odporne, te pa so sirk, sudanska trava, proso, lucerna in nekateri hibridi koruze. V sedanjih praksah kmetijam po žetvi žit običajno svetujejo, da naj v času najpogostejše suše od 15. julija do 15. avgusta počakajo s setvijo dosevkov, če je napovedano suho in vroče vreme.