Da bi tudi dvomljivci verjeli!

Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije je pri Šlibarju v Kovorju pripravila Dan s kontrolorjem, na katerem so (dvomljive) potrošnike poskušali prepričati, da ekološko kmetovanje poteka po pravilih in da je nadzorovano.

Kovor – Kontrola je le v prvem letu po vključitvi kmetije v ekološko kmetovanje vnaprej najavljena, potlej je vedno nenapovedana, enkrat, dvakrat ali celo trikrat na leto, lahko tudi ob sobotah ali nedeljah … Tokratna kontrola na Šlibarjevi ekološki kmetiji je bila promocijska, v okviru projekta Bio užitek, a kljub temu je kontrolor Bernard Sadek z Inštituta za kontrolo in certifikacijo Univerze Maribor »pretaknil« domala vse kotičke kmetije in zastavljal tudi neprijetna vprašanja. V spremstvu potrošnikov si je ogledal hlev, izpust za živino in kokoši, sadovnjak, njivo s šparglji in s piro, kokošnjak, gnojišče in gnojnično jamo, prostore za predelavo, spraševal je o raznih dokazilih – računih, deklaracijah, zapiskih in želel vedeti, kako so na kmetiji pridobili semenski krompir in sadike za šparglje, kako v sadovnjaku uničujejo škodljivce, s čim krmijo kokoši, s čim gnojijo travnike, koliko je bila živina pozimi v izpustu – in tako dalje. Tudi potrošniki so bili zvedavi, enega med njimi je zanimalo, kako na njivi s piro zatirajo plevel. »S štriglom ali s česalom!« je odgovoril gospodar Gregor in potlej tudi pokazal to enostavno, a priročno napravo za mehansko uničevanje plevela.

Na Šlibarjevi kmetiji so se v ekološko kontrolo vključili pred devetimi leti in dve leti kasneje pridobili certifikat. Imajo šest hektarjev njiv, enajst hektarjev travnikov in dvajset hektarjev gozda. Redijo okrog dvajset goved in dva prašiča, od sedemdeset do osemdeset kokoši in štiri race. Mleko porabijo doma ali ga predelajo v skuto, meso od goved, zaklanih v klavnici, prodajo kot sveže meso ali ga predelajo v salame. Pridelujejo piro, pšenico, ječmen, proso, ajdo, krompir, koruzo, zelenjavo in šparglje, v okviru dopolnilne dejavnosti meljejo žito, pečejo kruh in pecivo ter kisajo zelje, del sadja prodajo kot sveže sadje, preostalega porabijo za suho sadje, sokove, marmelade, žganje in likerje. Večino pridelkov in izdelkov prodajo na ekoloških tržnicah, drugo pa doma, v specializiranih trgovinah in prek spleta.