Še enkrat o Globusu

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kranj / ponedeljek, 5. april 2010 / 06:00

Direktor kranjskega spomeniškega varstva je mestnim svetnikom pojasnil stališče stroke do obnove Globusa. Lisaste kortenske plošče naj bi po približno letu dni dobile nazaj nekdanjo temno rjasto patino.

Kranj – Na sredini seji mestnega sveta je Miloš Ekar, vodja Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Kranj svetnikom predstavil stališče stroke do obnove stavbe nekdanje veleblagovnice Globus, ki so jo sezidali v letih 1969-72. Avtor stavbe - gre za prvi objekt s kortensko fasado pri nas - je Prešernov nagrajenec Edo Ravnikar. Miloš Ekar je predvsem odgovoril na pogosta vprašanja, ki se pojavljajo v javnosti; kako da je Globus sploh vpisan v register kulturne dediščine: »Eminentni slovenski arhitekti so leta 1999/2000 izdali t. i. oranžno knjigo, v kateri je pregled slovenske moderne arhitekture med letoma 1945 do 1970 in v katero so uvrstili tudi Globus. V skladu s temi priporočili smo stavbo vpisali v register kulturne dediščine, z načrtovano prenovo pa smo investitorju predpisali kulturno varstvene pogoje, da se čim bolj ohranijo originalne gradbene substance in gradbeni elementi. Investitor je ohranil stare kortenske plošče, ker bi bile nove predrage; cilj je bil, da se s čim manjšimi stroški pri poseganju v kulturno dediščino doseže maksimalni učinek. Mislim, da so ga dosegli. Lahko vam tudi naštejem veliko primerov iz tujine, kjer se korten uporablja pri obnovi starih objektov.«

Svetnik Bojan Homan je povedal, da ga občani kar naprej sprašujejo, kaj so naredili z Globusom in zakaj stavba v celoti ne bo dobila lepšega, modernejšega videza. Tudi sam se ne strinja s sedanjo rešitvijo, pri kateri niti ni sodeloval. Na fasadi, ki že kaže končno podobo, so kortenske plošče nekoliko lisaste, Ekar je pojasnil: »Stare kortenske plošče so sneli, pregledali, uporabne očistili in zdaj jih nameščajo na fasado. V roku približno enega leta bodo te dobile nekdanjo temno rjasto patino, ki ščiti plošče pred nadaljnjim propadanjem. Na Zavodu tudi iščemo informacije o možnih zaščitnih premazih za plošče, če bi se v nadaljevanju ugotovilo, da te še vedno rjavijo.« Svetnik Janez Jereb: »Če že zdaj dvomite o ploščah, kdo bo pokril morebitne posledice?« Ekar je odgovoril: »Investitor, čeprav sem mnenja, da če država nekaj predpiše, naj tudi nekaj prispeva. Zelo se zavzemamo za to, da bi se priznale na primer davčne olajšave tistim, ki obnavljajo objekte kulturne dediščine.«

Kot je še povedal Ekar, bo s prenovo stavba bistveno lepša kot prej: »Ne bo več kioskov, na katerih je prišlo do največje korozije. Stekleni prizidek je dodana likovna vrednost in je estetsko usklajen s starim objektom. Všeč ali ni všeč: vsega, kar nam ni všeč, ne moremo za nazaj podreti. Živimo v svetu, kjer ni možno, da bi vsaka generacija zgradila svet zase.« Svetnik Franci Rozman je prepričan, da če bi vprašali po javnem mnenju, da bi bila velika večina občanov proti sedanji rešitvi. Svetnik Stanislav Boštjančič pa: »Veliko preveč je govorjenja okrog tega. Če se je s stališča pravne države ravnalo v skladu s predpisi, je vse drugo nakladanje. Kar se ljudske volje tiče, je pa tako: devetdeset odstotkov občanov je glasovalo za deponijo Tenetiše, pa jo danes imamo?«