Minister Boštjan Žekš v pogovoru z glavnim organizatorjem sejma Alojzom Lahom in Aleksandrom Kotnikom iz Mehanizacije Miler (Foto: Tina Dokl)

Doslej največji sejem

Letošnji spomladanski sejem v Komendi je bil po površini razstavišča in številu razstavljavcev največji doslej. Na dvajset tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora se je predstavilo skoraj štiristo razstavljavcev.

Komenda – »Verjetno se marsikdo sprašuje, kaj pa ta dela tu. S kmetijstvom res nimam nobene velike povezave, a iz osnovne šole vem, da je Slovenija zrasla iz zemlje. Nekateri, ki živijo v mestih, pa danes mislijo, da zemlje ne potrebujemo, saj hrano lahko kupimo v trgovini,« je dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, ko je v petek v Komendi skupaj s prireditelji in gosti odprl tridnevni spomladanski sejem kmetijske, gozdarske in gradbene mehanizacije in bil ob tem še posebej zadovoljen, da so bili med gosti tudi predstavniki kmečkih organizacij iz zamejstva – iz avstrijske Koroške in Italije. Kot je v imenu prireditelja sejma, Konjeniškega kluba Komenda, dejal njegov predsednik Alojz Lah, se je na prvem tovrstnem sejmu pred petnajstimi leti predstavilo le sedem razstavljavcev kmetijske mehanizacije, na letošnjem, ki je bil največji doslej, se jih je skupno že skoraj štiristo, kar ga uvršča na drugo mesto med kmetijskimi sejmi v državi, takoj za radgonskim. »Sejem se bo zadušil, če ne bomo nekaj ukrenili,« je stisko s sejemskim prostorom slikovito ponazoril komendski župan Tomaž Drolec in odgovoril tistim, ki ga sprašujejo, kam naj bi preselili sejem: »Nad cesto Želodnik–Vodice naj bi odkupili dvajset hektarjev zemljišča in tam uredili hipodrom, na katerem bi lahko prirejali tudi konjeniške dirke evropskega ranga, prostor za avkcijo živine, tržnico in sejmišče, na katerem bi poleg kmetijskega lahko prirejali še druge sejme.« Predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Ciril Smrkolj je ugotavljal, da je gospodarski in socialni položaj slovenskega kmeta težak, a tudi v hudi krizi je treba ohraniti mirno kri ter v dialogu iskati rešitve. Branko Ravnik, generalni direktor direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu, pa je med glavne letošnje naloge uvrstil izvedbo subvencijske kampanje ter pripravo zakonov o kmetijskih zemljiščih in o promociji kmetijskih izdelkov.

Na sejmu so se predstavile tudi okoliške kmetije, nekatere ustanove, društva in druge organizacije, še pred odprtjem sejma pa je bilo v organizaciji ljubljanskega kmetijsko gozdarskega zavoda predavanje o kmetovanju na vodovarstvenih območjih.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / torek, 6. avgust 2013 / 07:00

Spomin na Šlandrovo brigado

Spominskega srečanja ob 70. obletnici ustanovitve brigade se je v Motniku udeležilo okoli 300 ljudi.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 11. december 2007 / 07:00

Šteje kalorije in hodi v fitnes

"V pripravljalnem obdobju treniram dvakrat na dan, jem pa šestkrat na dan, vsakokrat belo meso," pravi Miha Zupan, aktualni državni prvak v bodybuildingu.

Kranj / torek, 11. december 2007 / 07:00

V enem tednu dve tekmovanji

Plavalni klub Merit Triglav Kranj je pripravil 24. Špelin in Vesnin memorial, za organizacijo zimskega absolutnega državnega prvenstva pa so poskrbeli pri KPD Zvezda.

Kranj / torek, 11. december 2007 / 07:00

Učenci soustvarjajo pouk

Učitelji se morajo zavedati, da imajo v razredu različne otroke, ki imajo različne učne stile, sposobnosti in motivacijo.

Splošno / torek, 11. december 2007 / 07:00

Kdaj zdraviti z antibiotiki

Do danes so antibiotiki rešili že na milijone življenj. Antibiotik, dan pravemu bolniku, v predpisanem odmerku in na primeren način, je eno od najmočnejših orožij v boju z bakterijskimi povzročitelji...

Splošno / torek, 11. december 2007 / 07:00

Njena ljubezen do šivanja narodnih noš

"Ko vidim obleko narejeno, pozabim na vse preživete ure za šivalnim strojem. Takrat pozabim, koliko ur je vloženega v eno samo obleko," pravi Jožica Šmid.