Brez ukrepanja vlade bodo stečaji

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 29. marec 2010 / 06:00

Samo v Sloveniji se ne zavedamo strateškega pomena gradbeništva za nacionalno ekonomijo, opozarjajo gradbeniki.

Gornja Radgona – V torek so na sejmišču Pomurskega sejma odprli 23. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov Megra 2010, ki seveda poteka v znamenju hude krize panoge, ki je med najbolj prizadetimi v sedanji gospodarski krizi. Na sejmu, ki je trajal do sobote, se je zvrstilo skoraj dvajset strokovnih posvetov in okroglih miz, že na odprtju sejma pa je bilo največ besed o tem, kako omiliti posledice krize, ki grozi, da bodo morala v stečaj številna gradbena podjetja, ker je gradbeništvo motor gospodarstva, pa bo težko iz krize izvleči tudi preostalo gospodarstvo.

Vlada na razume pomena gradbeništva

Kot je ob odprtju sejma Megra poudaril Branko Selak, predsednik Upravnega odbora Zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov pri GZS, »smo na resnost situacije opozarjali že od decembra 2008 dalje in predlagali Vladi različne ukrepe za ohranjanje gospodarske aktivnosti v gradbeništvu, vendar pa ti predlogi ne najdejo mesta v sprejetih ukrepih Vlade. Vse države v EU so v sklopu svojih protikriznih ukrepov namenile določen poudarek in sredstva za investicije ter ohranitev in razvoj gradbeništva, kar je imelo za posledico vsaj omilitev težav, samo v Sloveniji se ne zavedamo strateškega pomena gradbeništva za vsako nacionalno ekonomijo.«

Letos kaže na 15-odstotni upad

Konec je dobrih časov razcveta investicij med letoma 2005 do 2008, ko je vrednost izvedenih gradbenih del rasla s povprečno letno stopnjo 15 odstotkov, število zaposlenih pa se je povzpelo na devetdeset tisoč, je opozoril Selak. Po začetku krize pa je gradbena dejavnost najhuje upadla v letu 2009, ko je bilo investicij za 21 odstotkov manj kot leto poprej. »Od sredine leta 2008 upadajo naročila za infrastrukturne objekte, avtocestni program se zaključuje, ekonomska in finančna kriza je prizadela celotno slovensko gospodarstvo, ki v teh razmerah ne investira v nove industrijske in poslovne zmogljivosti, prodaja novozgrajenih stanovanj in hiš, zgrajenih za trg, se je v tem obdobju izrazito zmanjšala, v tem času pa se je zmanjšala tudi kreditna aktivnost bank,« je naštel težave slovenskega gradbeništva in nadaljeval, da se je zaradi tega izrazito povečala nelikvidnost gradbenih podjetij. Ob tem pa strokovnjaki za letošnje leto napovedujejo še dodaten padec gradbene aktivnosti za 15 odstotkov, glede na leto 2009.

Država mora ukrepati

Tudi v drugih državah EU gradbeništvo v letu 2009 ni cvetelo, je še dejal Selak, vendar je bil upad manjši kot pri nas, ker so za to poskrbele države z različnimi ukrepi. Slovenski gradbinci pričakujejo ukrepe tudi od slovenske vlade. Država ali javni stanovanjski skladi naj odkupijo viške stanovanj po primernih cenah, pospešijo naj predvidene projekte gradnje in prenove infrastrukture, predvsem cest in železnic, javni naročniki naj začnejo plačevati v 30-dnevnem roku, država naj prouči možnost 20-odstotnih avansov pri javnih naročilih, politika in finančne ustanove naj spremljajo gradbena podjetja pri prodorih na tuje trge, država naj pospeši energetsko učinkovito obnovo javnih stavb, uvesti je treba davčne olajšave za vsa vlaganja v energetsko učinkovito gradnjo in obnovo stavb, čim prej je treba sprejeti zakon o umeščanju infrastrukturnih objektov v prostor in zakon o financiranju železniške infrastrukture.