Sporna paša na Javorniku

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 29. marec 2010 / 06:00

Spremenjeni gozdnogojitveni načrti zmanjšujejo pašne površine na tržiški planini Javornik. V agrarni skupnosti opozarjajo, da bi to pomenilo konec paše in planine. Problem je tudi neenotnost lastnikov zemljišč.

Križe – Po zakonu o gozdovih je paša v gozdu prepovedana, razen če z gozdnogojitvenim načrtom ni določeno drugače. V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so se lani predvsem zaradi opozorila gozdarske inšpekcije, da paša na planini Javornik ni urejena v skladu z zakonodajo, lotili spremembe gozdnogojitvenih načrtov za to območje, pri tem pa so upoštevali določbe tedanjega pravilnika o varstvu gozdov in tudi zahteve (so)lastnikov 31 parcel skupne površine 53,8 hektarja, ki na svojih površinah nasprotujejo paši oz. z njo ne soglašajo. Agrarna skupnost Javornik, ki gospodari s planino, in še nekateri njeni člani so na spremembe gozdnogojitvenih načrtov dali pripombe, eden od članov se je pritožil na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki doslej o pritožbi še ni odločilo, odbor tržiške izpostave kmetijsko gozdarske zbornice pa je v ponedeljek sklical razširjeno sejo, na katero je povabil predstavnike agrarne skupnosti, zavoda za gozdove, občine, zavoda za varstvo narave, kmetijsko gozdarske zbornice … »Želimo, da bi zbornica prispevala k rešitvi problema,« je dejal predsednik odbora Bogomir Bajd.

Paša za 120 glav živine

Kot je na seji povedal predsednik agrarne skupnosti Jože Perne, je planina Javornik zaokrožena celota s kmetijskimi zemljišči na nadmorski višini od 1500 do 1700 metrov in z nižje ležečim pašnim gozdom. To je še vedno vitalna planina z dolgo tradicijo paše in ena redkih, ki ima na tej nadmorski višini elektriko, dostop po kamionski cesti, urejen vodovod, strojno molžo in električno ograjo okrog pašnika, na katerem se letno pase okrog 120 glav živine. Planina obsega 250 hektarjev zemljišč, od tega je 98 hektarjev pašnikov v solastnini enaindvajsetih članov agrarne skupnosti, drugo pa je pašni gozd, v katerem so v preteklosti lahko pasli na podlagi servitutnih pravic in starih gozdnogojitvenih načrtov. »S spremembo načrtov nam je za pašo ostalo le deset hektarjev pašnika in petdeset hektarjev pašnega gozda,« je dejal Jože Perne in poudaril, da bi to pomenilo konec paše na planini Javornik, saj bi se jim s tem močno zmanjšale tudi subvencije.

Gozdarji še niso rekli zadnje besede

»Gozdarji o ureditvi paše na planini Javornik še nismo rekli zadnje besede in smo pripravljeni gozdnogojitvene načrte dopolniti, glede na decembra lani spremenjeni pravilnik o varstvu gozdov in soglasja lastnikov za pašo. Pravilnik je manj restriktiven, kot je bil prej, še vedno pa so omejitve pri paši glede nagiba terena,« je dejal Janez Logar, vodja kranjske območne enote zavoda za gozdove, in poudaril, da so največji problem nesoglasja lastnikov, saj je pašo zelo težko organizirati na »šahovnici«, na kateri jo nekateri dovolijo, drugi pa ne.

Planinska paša je povezana tudi s pridobivanjem subvencij. Agrarna skupnost jih je doslej uveljavljala za 63 hektarjev planine oz. za nekoliko manjšo površino, odvisno od števila glav velike živine na paši, kontrolorji agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja pa so jim za lani zaradi novega načina ugotavljanja Gerkov - grafičnih enot rabe zemljišč izločili 16 hektarjev. Država izplačuje subvencije tudi za kmetijska zemljišča, porasla z gozdnim drevjem, pri tem pa je pogoj, da je travinja vsaj osemdeset odstotkov, da se enkrat letno popasejo ali pokosijo in da je pokrovnost drevesnih krošenj in grmovja manjša od 75 odstotkov. Vili Potočnik, vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje v kranjskem zavodu za gozdove, je ob tem predlagal, da bi kmetijsko ministrstvo glede izplačevanja subvencij uveljavilo novo kategorijo, morda gozdni Gerk, za površine gorskih gozdov, v katerih se izvaja paša.

Zakon ovira gospodarjenje s planinami

»Planina Javornik ima perspektivo, občina podpira prizadevanja za ohranitev paše in je pripravljena pomagati pri iskanju rešitve. Če rešitve ne bo, se bo zarasla, tega pa si v občini ne želimo. Najtežje bo v Lomu doseči soglasje med vsemi lastniki zemljišč, da dovolijo pašo,« je ugotavljal tržiški župan in poslanec Borut Sajovic in dodal, da bo treba urediti status agrarnih skupnosti, saj normalno gospodarjenje ovirajo nedokončani dedni postopki. Direktor kmetijsko gozdarske zbornice Igor Hrovatič je dejal, da v zbornici razmišljajo o pobudi za spremembo zakona o agrarnih skupnostih, s katero bi članom omogočili gospodarjenje na podlagi večinsko izražene volje.