Glasov skakalni izziv

V skakalnem dresu in na skakalnih smučeh so se trije Glasovci na izteku skakalnic na Gorenji Savi pomerili s tremi Triglavani. V snegu, nad tlemi in v znoju - od adrenalina in preveč oprijetih dresov.

Po biatlonskem in hokejskem izzivu je prišla na vrsto odločitev za tretjega. Že dolgo sem imela v mislih, da bi se preizkusili v smučarskih skokih, a sem bila nekoliko v dvomih, ali ne bi bilo prenevarno, čeprav bi se pomerili na majhnem »puklčku«. Imeti na nogah skakalne smuči je nekaj povsem drugega kot alpske. Kako bo vse skupaj izvedljivo, je zanimalo tudi Janeza Grilca, glavnega trenerja v kranjskem SK Triglavu, ko sem ga poklicala za pomoč pri organizaciji izziva. Bil pa je za in predlagal datum, 16. marca, popoldne. Lokacija: skakalnice na Gorenji Savi. Udeleženci: trije Glasovci: Grega Flajnik, tehnični urednik, Robert Guštin, vodja projekta Sosed/Nachbar, in Andreja Mohorič, ki pomaga pri urejanju spletne strani našega časopisa, ter trije skakalci SK Triglav: 10-letni Domen Prevc, brat A-reprezentanta Petra Prevca, mladinec Nejc Dežman in član Primož Zupan. Najboljši so bili seveda v zaključku priprav na Planico.

Na Gorenji Savi se je tisto popoldne veliko dogajalo. Trening so imeli najmlajši, ki pod vodstvom Primoža Peterke obiskujejo skakalno šolo, pa nekoliko starejši, na koncu pa je mimo prišel tudi Robert Kranjec, ki je z Grilcem opravil še trening pred Planico. Gledalcev torej ni manjkalo, našim trem skakalcem je to očitno dalo še dodatnega zagona. Najprej so odšli v garderobo. Največja težava je bila najti primeren skakalni dres. Vsem je bil bolj oprijet, kot je to običajno. Material za drese je narejen v Švici, izdeluje pa jih slovensko podjetje Dali, tudi za nekatere tuje ekipe. »Drugače sem si predstavljala nošenje tegale dresa. Je kar tog material, počutim se precej utesnjeno,« je dejala Andreja, ki je vrsto let trenirala alpsko smučanje in se v sklopu treninga hitrih disciplin z alpskimi smučmi že peljala tudi po 40-metrski skakalnici v Sebenjah. »V takšni obleki pa ne bi bil za v Cankarjev dom,« pa se je pošalil Robert. Janez Grilc je ob tem pojasnil, da imajo vsi skakalci, ki nastopajo na tekmah pod okriljem FIS-e, drese narejene po meri, kar pomeni od nekje 14., 15. leta starosti dalje. Po dresih so prišli na vrsto skakalni čevlji, nato pa še izbor smuči. Smuči prave dolžine niso prišle v poštev, saj je izziv potekal na provizorični skakalnici v izteku. Še krajše so imeli Triglavani. Na treningu jih uporabljajo za imitacijo in za občutek. Prvi del - oprema, je bil torej končan, čas je bil za drugi del - za skoke. V izziv so se vključili tudi mladi skakalci in pokazali, kako je videti pravilen počep. Po nekaj vožnjah po izteku je bil na vrsti poskusni skok, potem pa dva zares. »Takšnih izzivalcev doslej še ni bilo, so se pa v skokih že pomerili starši otrok, ki trenirajo skoke. Ne bo tako enostavno,« je opozoril Grilc. In v začetku res ni bilo. Padci so se kar vrstili, a ko je šlo zares, so bili Glasovci že utečeni. Najdlje izmed naše trojice je skočil Grega, skoraj štiri metre, kar je bilo odlično, najdlje od vseh pa še dober meter dlje Nejc Dežman. Grega je bil sicer prvič na skakalnih smučeh, je pa kot otrok z alpskimi skakal na Torklji v Stražišču. »Sem navdušen. Če bi bil mlajši, bi takoj začel trenirati skoke. Na začetku je bilo kar težko, potem je pa nekako šlo. Potrebno je dobiti občutek, ker skakalne smuči nimajo robnikov. Ko sem doskočil, me je vrglo naprej,« je povedal Grega. Da bo še težje, je pričakoval Robert: »Najprej sem šel s strahom, potem pa kar korajžno. Lepo, da sem se poskusil še na skakalnih smučeh. Doslej sem skakal le na alpskih in v stilu kdor ne skače, ni Sloven'c.« Navdušena je bila tudi Andreja, ki se je prav tako zelo izkazala. Kot je dejala, ji je bilo najtežje pri pristanku.

Vsi trije so bili po izzivu kar precej prepoteni. Pod dresi je vroče, svoje pa je dodal še adrenalin. In kar je najpomembnejše - vsi trije so izziv srečno prestali. Za konec še hvala vsem, ki so sodelovali.