"Nisem več podivjana najstnica"

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Prosti čas / ponedeljek, 22. junij 2009 / 06:00

Tako pravi Pika Božič Kontrec, ki se po nekajletni odsotnosti vrača na glasbene odre.

Pred tremi leti je dejala, da se ne bo več vrnila na sceno, premislila pa si je, kot zatrjuje, predvsem zaradi projekta, v katerega verjame. Njen novi album Shine je luč sveta ugledal v sredo. »Sem romantična duša in vedno sem si želela imeti v roki projekt s poudarkom na baladah. Tokrat mi je uspelo in upam, da se bodo skladbe dotaknile src. Sicer pa je bil moj odhod pred tremi leti povezan predvsem z nosečnostjo in mediji, ki so mi že krepko načeli samozavest … A človek mora iz vsega vedno razbrati najboljše in se s tem oborožiti za nadaljnje življenje,« razmišlja pevka.

S čim mislite pritegniti poslušalce nazaj?

»Ne borim se preko vseh mej, da bi jih pritegnila nazaj … Mislim, da je najbolje, da jim skušam skladbo po skladbo vsaditi v srce in jim s tem izkazati hvaležnost za vso podporo v vseh teh letih. Sicer pa je album narejen tako, da ga lahko poslušaš od začetka do konca in uživaš … Projekt je nastajal pod budnim očesom DC–ja, ki kot zelo uspešen producent deluje v Losu Angelesu. V čast mi je, da je podpisan pod moj projekt. Sodelovali so tudi Roman Ratej, Jani Hace, Davor Božič … Še vedno sem doma v pop glasbi in tudi projekt je pop. Morda je precej razlike v besedilih, v aranžmajih, ki so zelo orkestralni in hkrati moderni. S tem albumom želim razširiti poslušalstvo in ne želim si ločiti glasbe za mlajše in starejše. Upam, da mi bo to uspelo.«

Po novem se predstavljate kot Pika Božič Kontrec. Zakaj? Da občinstvu še bolj nazorno pokažete, da se na odre vrača bolj resna, poročena dama?

»To sem že osem let. Nekako se mi zdi, da so vsi pozabili, da nisem več podivjana najstnica iz dance dueta in tokrat se vračam, taka kot sem. In jaz sem Pika Božič Kontrec.«

Torej so izzivalna oblačila, ekstremno kratka krilca in nastopi po diskotekah preteklost?

»Seveda. Tudi jaz nisem več najstnica. In pot, ki jo prehodiš, je z namenom. Kaljenje po diskotekah, dekolteji, mini krila so preteklost. Mislim, da bi moral vsak glasbenik iti po poti, kjer spoznaš vse plati glasbenega življenja, malo lepše in tudi malo slabše, vendar si s tem nabiraš izkušnje, ki te krepijo. Cilji in želje so veliko bolj jasni, kot če ne veš, kaj vse ti lahko prekriža pot.«

Glasbena scena je danes drugačna kot pred leti … Nekje ste izjavili, da z misicami ne morete tekmovati; v kakšnem smislu – pevskem ali vizualnem?

»Predvsem v vizualnem seveda … Kar se tiče petja – to je moja služba in v tem ne tekmujem. V glasbi tekmujejo za hite, dobre koncerte in kvalitetni projekt. Lepota med glasbeniki ni stvar tekmovalnosti, gotovo je adut, vendar brez dobrega projekta tudi lepota ni dovolj.«

Kakšne glasbene načrte imate v prihodnje?

»Čim več kvalitetnih in uspešnih koncertov, hitov in pozitivne energije. To so načrti, ki se jih bom držala, vse ostalo pa je v rokah publike!«

Glasbeno kariero ste začeli zelo zgodaj. Se vam danes zdi, da ste bili premladi in za kaj prikrajšani?

»Ne, vse nam je namenjeno in zapisano. Osebno sem bila kot najstnica mogoče prikrajšana za kak izlet z razredom ali zabavo, a mi je življenje v taki meri vrnilo vse zamujene trenutke z mojima otrokoma in možem, da ne mine dan, da ne bi bila hvaležna za vse, kar imam.«

S scene ste se umaknili predvsem zaradi rumenih medijev. Jim boste zdaj kos?

»Mediji so del tega poklica in pišejo, kar ljudje želijo brati. Mislim pa, da ljudje ne zapolnjujejo več svojega dragocenega časa z duševnim hranjenjem s tujo nesrečo, temveč so postali zrelejši in pametnejši. Pred tremi leti je bilo to nekaj novega pri nas in vsi so brali rumene zgodbe. Danes je ozaveščenost bralcev tako na nivoju, da dvomim, da še vedno nasedajo rumenim časopisom. Sicer pa sem mnenja, da je bolje svoj čas posvetiti stvarem in ljudem, ki so vredni, in ga ne mečimo stran za stvari, ki nam ničesar ne zgradijo … Časa je tako malo, tempo življenja tako divji, da se je treba odločiti, v kaj ga vložiti.«

Kaj ste počeli med 'premorom'? Kako ste se spremenili v tem času?

»Mislim, da sem se kar spremenila. To je popolnoma normalno in zdravo, vsako leto človek spozna nekaj novega in skozi celo življenje se učimo. Sicer pa se kljub moji vrnitvi še vedno počutim popolnoma enako kot dve leti nazaj. Ne čutim še sprememb in tudi domov jih ne nosim. Še vedno je in bo na prvem mestu družina.«

Očitno se vam obeta napornejše obdobje. Ker ne vi ne mož nimate običajnega delovnika, bo verjetno treba še več usklajevanja, kdaj pa kdaj poklicati na pomoč babico …

»Babice so super predvsem za otroke, ker jim dovolijo veliko več kot starši. Otroci morajo negovati in graditi odnose z vsemi v družini, z vsakim na svoj način in z vsakim drugače. Sicer pa je moj delovnik svoboden in ga prilagajam. Veliko več smo skupaj kot družine, ki imajo tipični delovnik in tempo v službah. Pričakovanja in pretirane ambicije staršev zelo lomijo zdrave odnose v družini, da se mi srce trga, ko vidim kaj zamujajo, koliko je zamujenih odnosov in koliko izgubljenih trenutkov. Ti trenutki so najdragocenejši …«