MM Količevo načrtuje zmanjšanje števila zaposlenih / Foto: Aleš Senožetnik

Zaradi krize v reorganizacijo

Energetska draginja že terja prve žrtve. Ta teden so v družbi MM Količevo napovedali zaustavitev enega od strojev, zaradi česar bo brez dela približno četrtina zaposlenih.

Kot pravijo, bodo posebno skrb namenili zmanjšanju končnega števila presežnih delavcev z različnimi mehkimi metodami in rešitvami za podporo zaposlenim v tem procesu.

Količevo – Kot je v ponedeljek poročal spletni portal Domžalec, v papirnici MM Količevo načrtujejo reorganizacijo in zaustavitev enega od dveh kartonskih strojev, kar bo vodilo do zmanjševanja števila zaposlenih za približno četrtino. V podjetju, kjer trenutno dela 412 delavcev, to pomeni, da bo brez dela ostalo do 110 ljudi. Kot pravijo v podjetju, bo vodstvo v skladu z zakonodajo vodilo program razreševanja presežnih delavcev v dialogu s predstavniki delavcev. Posebno skrb pa bodo namenili zmanjšanju končnega števila presežnih delavcev z različnimi mehkimi metodami in rešitvami za podporo zaposlenim v tem procesu.

Reorganizacija podjetja je posledica šibke konkurenčnosti starega in energetsko potratnega stroja, kar je ob zaostrenih gospodarskih razmerah zaradi energetske krize in negotovih napovedi energetskih in tržnih razmer v prihodnje pripeljalo do končne odločitve. Družba si bo prizadevala zagotoviti vzdržno in dobičkonosno poslovanje, ki bo osredotočeno na proizvodnjo na večjem in tehnološko naprednejšem kartonskem stroju. Družba naj bi se v prihodnje usmerila v ponudbo trajnostnih embalažnih rešitev za trg, v načrtih pa imajo tudi nekaj večjih investicij.

Družba je od leta 1988 del avstrijske skupine MM Board & Paper, sicer pa začetki papirništva na Količevem segajo v leto 1920, ko so sprva proizvajali lepljenko in papir, kasneje pa tudi karton. V devetdesetih letih so se v celoti usmerili v proizvodnjo kartona. Skupna zmogljivost obeh kartonskih strojev, vključno s tistim, katerega delovanje ukinjajo, je znašala 270 tisoč ton. Proizvajajo predvsem premazni karton iz recikliranih kot tudi svežih vlaken, ki se uporablja predvsem za pakiranje živil, manjših električnih aparatov, kozmetike in farmacevtskih preparatov.

Po zadnjih javno dostopnih podatkih na portalu Ajpes je družba lani ustvarila dobrih 195 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za približno 25 milijonov evrov več kot v predhodnem letu. Poslovni izid iz poslovanja pa se je iz dobrih 28 milijonov v letu 2020, lani zmanjšal na slabih 18 milijonov evrov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 17. november 2015 / 11:03

Adventni venčki z dobrodelno noto

Kranj – V Mestni knjižnici Kranj je na ogled razstava adventnih venčkov, ki so za dobrodelni namen nastali v četrtek na tekmovanju mladih cvetličarjev in vrtnarjev. Že petič ga je organiziral Biote...

Objavljeno na isti dan


Kranj / / 07:00

Odkrili obnovljeni spomenik

V Goričah so odkrili obnovljeni spomenik padlim borcem NOV 1941-1945. Več dogodkov v sklopu praznika krajevnih skupnosti Golnik, Goriče in Tenetiše.

Cerklje na Gorenjskem / / 07:00

Na Krvavcu kopljejo arheologi

Na Krvavcu letos nadaljujejo arheološka izkopavanja območja srednjeveške pastirske poselitve. Iskali so sirarno, našli pa konjski hlev.

Zanimivosti / / 07:00

Anketa: Država pozabila na Železnike

Popoplavna sanacija bo odslej v občini Železniki očitno potekala precej počasneje, saj naj bi letos po predlogu drugega rebalansa državnega proračuna prejela 1,2 milijona evrov oz. samo četrtino oblju...

Tržič / / 07:00

Koncesija za odpadne vode

Tržiški občinski svet je potrdil odlok, ki omogoča podelitev druge koncesije Komunali Tržič. Pred podpisom pogodbe o odvajanju in čiščenju odpadne vode seznanitev z vsebino.

Nasveti / / 07:00

Širokopasovna omrežja in storitve

Slovenija se uvršča med prvih dvajset držav pri kakovosti širokopasovnega dostopa. Pri gradnji optičnega omrežja smo med najhitrejšimi v EU.