MM Količevo načrtuje zmanjšanje števila zaposlenih / Foto: Aleš Senožetnik

Zaradi krize v reorganizacijo

Energetska draginja že terja prve žrtve. Ta teden so v družbi MM Količevo napovedali zaustavitev enega od strojev, zaradi česar bo brez dela približno četrtina zaposlenih.

Kot pravijo, bodo posebno skrb namenili zmanjšanju končnega števila presežnih delavcev z različnimi mehkimi metodami in rešitvami za podporo zaposlenim v tem procesu.

Količevo – Kot je v ponedeljek poročal spletni portal Domžalec, v papirnici MM Količevo načrtujejo reorganizacijo in zaustavitev enega od dveh kartonskih strojev, kar bo vodilo do zmanjševanja števila zaposlenih za približno četrtino. V podjetju, kjer trenutno dela 412 delavcev, to pomeni, da bo brez dela ostalo do 110 ljudi. Kot pravijo v podjetju, bo vodstvo v skladu z zakonodajo vodilo program razreševanja presežnih delavcev v dialogu s predstavniki delavcev. Posebno skrb pa bodo namenili zmanjšanju končnega števila presežnih delavcev z različnimi mehkimi metodami in rešitvami za podporo zaposlenim v tem procesu.

Reorganizacija podjetja je posledica šibke konkurenčnosti starega in energetsko potratnega stroja, kar je ob zaostrenih gospodarskih razmerah zaradi energetske krize in negotovih napovedi energetskih in tržnih razmer v prihodnje pripeljalo do končne odločitve. Družba si bo prizadevala zagotoviti vzdržno in dobičkonosno poslovanje, ki bo osredotočeno na proizvodnjo na večjem in tehnološko naprednejšem kartonskem stroju. Družba naj bi se v prihodnje usmerila v ponudbo trajnostnih embalažnih rešitev za trg, v načrtih pa imajo tudi nekaj večjih investicij.

Družba je od leta 1988 del avstrijske skupine MM Board & Paper, sicer pa začetki papirništva na Količevem segajo v leto 1920, ko so sprva proizvajali lepljenko in papir, kasneje pa tudi karton. V devetdesetih letih so se v celoti usmerili v proizvodnjo kartona. Skupna zmogljivost obeh kartonskih strojev, vključno s tistim, katerega delovanje ukinjajo, je znašala 270 tisoč ton. Proizvajajo predvsem premazni karton iz recikliranih kot tudi svežih vlaken, ki se uporablja predvsem za pakiranje živil, manjših električnih aparatov, kozmetike in farmacevtskih preparatov.

Po zadnjih javno dostopnih podatkih na portalu Ajpes je družba lani ustvarila dobrih 195 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za približno 25 milijonov evrov več kot v predhodnem letu. Poslovni izid iz poslovanja pa se je iz dobrih 28 milijonov v letu 2020, lani zmanjšal na slabih 18 milijonov evrov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 13. junij 2016 / 17:37

Štiri gorenjske krave na evropsko razstavo

Ta teden bosta v francoskem Colmarju evropska razstava plemenskih živali črno-bele pasme in tekmovanje mladih rejcev. Na razstavi bo Slovenija sodelovala s šestimi kravami, med njimi bodo tudi štiri i...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / / 18:37

Sistem potrebuje mlade, motivirane sile

Več kot 22 tisoč otrok in mladostnikov je trenutno brez izbranega zdravnika, 44 šol nima imenovanega zdravnika šole, luknje pa krpajo upokojeni sodelavci, nekateri celo starejši od 80 let.

Izleti GG / / 18:33

Zanimivo Zasavje

Na izletu smo na zanimiv način spoznali, kaj je zaznamovalo te doline in značaj Zasavcev ter kakšne zgodbe so spletali rudarji.

Rekreacija / / 18:21

Spominska turna smuka

Turnosmučarski dogodek na Zgornjih in Spodnjih Ravneh nad Češko kočo je kljub slabim obetom navdušil.

Gospodarstvo / / 18:21

Ne prinašajte rastlin iz tretjih držav

Kranj – Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin poziva vse, ki bodo za prvomajske praznike odpotovali v države zunaj Evropske unije, da naj od tam ne prinašajo v Slovenijo rastlin (...

Rekreacija / / 12:16

Spomin na indijanskega poglavarja

Tulove grede (1120 m n. m.) – Skalni masiv južnega Velebita, ki s svojimi zanimivimi stolpi buri domišljijo. Kulisa, kjer so se snemali legendarni filmi o Vinetouju po knjižni predlogi Karla Maya.