MM Količevo načrtuje zmanjšanje števila zaposlenih / Foto: Aleš Senožetnik

Zaradi krize v reorganizacijo

Energetska draginja že terja prve žrtve. Ta teden so v družbi MM Količevo napovedali zaustavitev enega od strojev, zaradi česar bo brez dela približno četrtina zaposlenih.

Kot pravijo, bodo posebno skrb namenili zmanjšanju končnega števila presežnih delavcev z različnimi mehkimi metodami in rešitvami za podporo zaposlenim v tem procesu.

Količevo – Kot je v ponedeljek poročal spletni portal Domžalec, v papirnici MM Količevo načrtujejo reorganizacijo in zaustavitev enega od dveh kartonskih strojev, kar bo vodilo do zmanjševanja števila zaposlenih za približno četrtino. V podjetju, kjer trenutno dela 412 delavcev, to pomeni, da bo brez dela ostalo do 110 ljudi. Kot pravijo v podjetju, bo vodstvo v skladu z zakonodajo vodilo program razreševanja presežnih delavcev v dialogu s predstavniki delavcev. Posebno skrb pa bodo namenili zmanjšanju končnega števila presežnih delavcev z različnimi mehkimi metodami in rešitvami za podporo zaposlenim v tem procesu.

Reorganizacija podjetja je posledica šibke konkurenčnosti starega in energetsko potratnega stroja, kar je ob zaostrenih gospodarskih razmerah zaradi energetske krize in negotovih napovedi energetskih in tržnih razmer v prihodnje pripeljalo do končne odločitve. Družba si bo prizadevala zagotoviti vzdržno in dobičkonosno poslovanje, ki bo osredotočeno na proizvodnjo na večjem in tehnološko naprednejšem kartonskem stroju. Družba naj bi se v prihodnje usmerila v ponudbo trajnostnih embalažnih rešitev za trg, v načrtih pa imajo tudi nekaj večjih investicij.

Družba je od leta 1988 del avstrijske skupine MM Board & Paper, sicer pa začetki papirništva na Količevem segajo v leto 1920, ko so sprva proizvajali lepljenko in papir, kasneje pa tudi karton. V devetdesetih letih so se v celoti usmerili v proizvodnjo kartona. Skupna zmogljivost obeh kartonskih strojev, vključno s tistim, katerega delovanje ukinjajo, je znašala 270 tisoč ton. Proizvajajo predvsem premazni karton iz recikliranih kot tudi svežih vlaken, ki se uporablja predvsem za pakiranje živil, manjših električnih aparatov, kozmetike in farmacevtskih preparatov.

Po zadnjih javno dostopnih podatkih na portalu Ajpes je družba lani ustvarila dobrih 195 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za približno 25 milijonov evrov več kot v predhodnem letu. Poslovni izid iz poslovanja pa se je iz dobrih 28 milijonov v letu 2020, lani zmanjšal na slabih 18 milijonov evrov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorje / / 13:03

Želijo dokazila o soglasju lastnikov

Gorjanski svetniki naj bi na seji pretekli teden odločali tudi o obstoju javnega interesa graditve žičniških naprav na Zatrniku, a so to preložili na eno od prihodnjih sej, saj želijo prej pridobiti v...

Objavljeno na isti dan


Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Nočni pohod na Grmado

Medvode - Kot vsako leto, je bil tudi letos ob prvi polni luni v januarju, 5. januarja, nočni pohod na Polhograjsko Grmado, ki ga organizira Planinsko društvo Blagajana iz Polhovega Gr...

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Na Katarini si želijo še več gostov

Katarina je dobila novo turistično brošuro, v kateri je predstavljena predvsem tamkajšnja bogata gostinska ponudba.

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Cepili bodo v skladu s strokovnimi smernicami

V ZD Medvode proti humanemu papiloma virusu še ne cepijo, saj čakajo na uradne strokovne smernice.

Splošno / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Anketa: Država bi morala plačati cepljenje deklet

V tokratni anketi smo naše sogovornike povprašali, kdo bi moral kriti stroške cepljenja deklet z novim cepivom proti raku na materničnem vratu, ki je druga najpogostejša oblika raka med Slove...

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Nadaljevala se bo gradnja tekaškega centra

Za dokončanje izgradnje Športno rekreacijskega centra v Preski bodo potrebovali še okrog 250 tisoč evrov. Od države jih letos pričakujejo 108 tisoč, a svoj delež bo morala primakniti tudi Občina.