MM Količevo načrtuje zmanjšanje števila zaposlenih / Foto: Aleš Senožetnik

Zaradi krize v reorganizacijo

Energetska draginja že terja prve žrtve. Ta teden so v družbi MM Količevo napovedali zaustavitev enega od strojev, zaradi česar bo brez dela približno četrtina zaposlenih.

Kot pravijo, bodo posebno skrb namenili zmanjšanju končnega števila presežnih delavcev z različnimi mehkimi metodami in rešitvami za podporo zaposlenim v tem procesu.

Količevo – Kot je v ponedeljek poročal spletni portal Domžalec, v papirnici MM Količevo načrtujejo reorganizacijo in zaustavitev enega od dveh kartonskih strojev, kar bo vodilo do zmanjševanja števila zaposlenih za približno četrtino. V podjetju, kjer trenutno dela 412 delavcev, to pomeni, da bo brez dela ostalo do 110 ljudi. Kot pravijo v podjetju, bo vodstvo v skladu z zakonodajo vodilo program razreševanja presežnih delavcev v dialogu s predstavniki delavcev. Posebno skrb pa bodo namenili zmanjšanju končnega števila presežnih delavcev z različnimi mehkimi metodami in rešitvami za podporo zaposlenim v tem procesu.

Reorganizacija podjetja je posledica šibke konkurenčnosti starega in energetsko potratnega stroja, kar je ob zaostrenih gospodarskih razmerah zaradi energetske krize in negotovih napovedi energetskih in tržnih razmer v prihodnje pripeljalo do končne odločitve. Družba si bo prizadevala zagotoviti vzdržno in dobičkonosno poslovanje, ki bo osredotočeno na proizvodnjo na večjem in tehnološko naprednejšem kartonskem stroju. Družba naj bi se v prihodnje usmerila v ponudbo trajnostnih embalažnih rešitev za trg, v načrtih pa imajo tudi nekaj večjih investicij.

Družba je od leta 1988 del avstrijske skupine MM Board & Paper, sicer pa začetki papirništva na Količevem segajo v leto 1920, ko so sprva proizvajali lepljenko in papir, kasneje pa tudi karton. V devetdesetih letih so se v celoti usmerili v proizvodnjo kartona. Skupna zmogljivost obeh kartonskih strojev, vključno s tistim, katerega delovanje ukinjajo, je znašala 270 tisoč ton. Proizvajajo predvsem premazni karton iz recikliranih kot tudi svežih vlaken, ki se uporablja predvsem za pakiranje živil, manjših električnih aparatov, kozmetike in farmacevtskih preparatov.

Po zadnjih javno dostopnih podatkih na portalu Ajpes je družba lani ustvarila dobrih 195 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za približno 25 milijonov evrov več kot v predhodnem letu. Poslovni izid iz poslovanja pa se je iz dobrih 28 milijonov v letu 2020, lani zmanjšal na slabih 18 milijonov evrov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sobota, 22. marec 2008 / 07:00

Kdo vam je pa to delu?

V okviru 16. tedna obrti in podjetništva je bil v nedeljo, 16. marca, v dvorani Kina Železar večer humorja. Monokomedijo Cafe Teatra Kdo vam je pa to delu? jo je igralec Boris Kobal odličn...

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / / 12:19

Zimsko druženje obrtnikov in podjetnikov

Kranjska Gora – Po šestih letih premora je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v soboto spret pripravila Zimske športne igre obrtnikov in podjetnikov. Lep sončen dan jih je za tekmovanje v velesl...

Gorenjska / / 12:14

Odzivnost največja na Loškem

Lani so s programom Svit odkrili 159 primerov raka debelega črevesa in danke.

Bohinj / / 12:03

Enotno proti upravljavskemu načrtu

Občinski svet v Bohinju je na februarski seji obravnaval tudi osnutek upravljavskega načrta Triglavskega narodnega parka (TNP) in enotno zahteval njegov umik ter ponovno odprtje Zakona o TNP.

Gorenjska / / 11:55

Raziskovali so kulturo

Študijski krožek pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Gorenjske se že drugo leto zapored ukvarja z raziskovanjem slovenske kulture, 8. februarja so obiskali Pot kulturne dediščine v Žirovnic...

Slovenija / / 11:53

Praznujemo dan žena

Kranj – Osmi marec, dan žena, je mednarodni praznik ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk. Kakšen pomen ima danes pred stoletjem uveljavljen praznik? Je izgubil na svoji vrednosti,...