MM Količevo načrtuje zmanjšanje števila zaposlenih / Foto: Aleš Senožetnik

Zaradi krize v reorganizacijo

Energetska draginja že terja prve žrtve. Ta teden so v družbi MM Količevo napovedali zaustavitev enega od strojev, zaradi česar bo brez dela približno četrtina zaposlenih.

Kot pravijo, bodo posebno skrb namenili zmanjšanju končnega števila presežnih delavcev z različnimi mehkimi metodami in rešitvami za podporo zaposlenim v tem procesu.

Količevo – Kot je v ponedeljek poročal spletni portal Domžalec, v papirnici MM Količevo načrtujejo reorganizacijo in zaustavitev enega od dveh kartonskih strojev, kar bo vodilo do zmanjševanja števila zaposlenih za približno četrtino. V podjetju, kjer trenutno dela 412 delavcev, to pomeni, da bo brez dela ostalo do 110 ljudi. Kot pravijo v podjetju, bo vodstvo v skladu z zakonodajo vodilo program razreševanja presežnih delavcev v dialogu s predstavniki delavcev. Posebno skrb pa bodo namenili zmanjšanju končnega števila presežnih delavcev z različnimi mehkimi metodami in rešitvami za podporo zaposlenim v tem procesu.

Reorganizacija podjetja je posledica šibke konkurenčnosti starega in energetsko potratnega stroja, kar je ob zaostrenih gospodarskih razmerah zaradi energetske krize in negotovih napovedi energetskih in tržnih razmer v prihodnje pripeljalo do končne odločitve. Družba si bo prizadevala zagotoviti vzdržno in dobičkonosno poslovanje, ki bo osredotočeno na proizvodnjo na večjem in tehnološko naprednejšem kartonskem stroju. Družba naj bi se v prihodnje usmerila v ponudbo trajnostnih embalažnih rešitev za trg, v načrtih pa imajo tudi nekaj večjih investicij.

Družba je od leta 1988 del avstrijske skupine MM Board & Paper, sicer pa začetki papirništva na Količevem segajo v leto 1920, ko so sprva proizvajali lepljenko in papir, kasneje pa tudi karton. V devetdesetih letih so se v celoti usmerili v proizvodnjo kartona. Skupna zmogljivost obeh kartonskih strojev, vključno s tistim, katerega delovanje ukinjajo, je znašala 270 tisoč ton. Proizvajajo predvsem premazni karton iz recikliranih kot tudi svežih vlaken, ki se uporablja predvsem za pakiranje živil, manjših električnih aparatov, kozmetike in farmacevtskih preparatov.

Po zadnjih javno dostopnih podatkih na portalu Ajpes je družba lani ustvarila dobrih 195 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za približno 25 milijonov evrov več kot v predhodnem letu. Poslovni izid iz poslovanja pa se je iz dobrih 28 milijonov v letu 2020, lani zmanjšal na slabih 18 milijonov evrov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 28. september 2009 / 07:00

Pretepeni mož brani ženo

"Izpustite jo, nič ni kriva," je na kranjskem sodišču dejal Silvester Vinšek, ki naj bi ga po mnenju tožilstva obdolžena žena Zdenka Vinšek Volčič nameravala ubiti.

Objavljeno na isti dan


Šport / sreda, 30. maj 2007 / 07:00

V vojski je bil padalec

Janez Bohorič danes največ časa posveti igranju golfa, še vedno pa ga privlačijo tudi adrenalinski športi. Mika ga celo, da bi se enkrat peljal s formulo 1.

Šport / sreda, 30. maj 2007 / 07:00

Mož s prepoznavnimi brki

Drago Frelih, nekdanji član jugoslovanske kolesarske reprezentance, je kariero kot član Save končal leta 1983. Danes se udeležuje tekmovanj v gorskem teku.

Šport / sreda, 30. maj 2007 / 07:00

Rekorderja iz iste družine

Brat in sestra Kosovelj iz Nove Gorice, Mitja in Mateja, sta postavila nova mejnika teka na Osolnik.

Šport / sreda, 30. maj 2007 / 07:00

Boštjan Nachbar - vodilni član ekipe New Jersy Nets

Boštjan Nachbar, ki ga prijatelji kličejo Boki, preživlja že četrto sezono v ligi NBA, najboljši košarkaški ligi na svetu. Letos je zaigral v ekipi New Jersey Nets, kjer dosega povprečno 9,2 točke na...

Slovenija / sreda, 30. maj 2007 / 07:00

Začenja se javna razprava

Vlada je predstavila tri pokrajinske zakone, ki jih predlaga v parlamentarni postopek: zakon o pokrajinah, zakon o financiranju pokrajin in zakon o volitvah v pokrajinah.