Počasno načrtovanje ovira razvoj

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Jesenice / ponedeljek, 22. marec 2010 / 06:00

Nerazumno dolgi postopki sprejemanja občinskih prostorskih načrtov predstavljajo veliko oviro razvojnim prizadevanjem lokalnih skupnosti.

Jesenice – Kako naj občanom razložimo nerazumno dolge roke pri nastajanju novih prostorskih načrtov, kako naj ravnamo v primerih, ko nam različni ministrstvi v istem primeru izdata nasprotujoči si zahtevi, kaj lahko storimo, da bomo od pristojnih potrebne dokumente dobili v zakonsko določenih rokih, je v četrtek pristojne državne uradnike spraševalo šest županov občin Zgornje Gorenjske, ki so tudi na ta način izrazili svoje nestrinjanje z nerazumno dolgimi postopki sprejemanja občinskih prostorskih načrtov, na katere sami, kot pravijo, nimajo nobenega vpliva.

»Februarja smo na koordinaciji županov sedmih občin Zgornje Gorenjske obravnavali potek priprave občinskih prostorskih načrtov in podrobnih prostorskih načrtov. Po zagotovilih Ministrstva za okolje in prostor naj bi bilo občinski prostorski načrt mogoče sprejeti v dveh letih od začetka priprave, pod pogojem, da se vsi udeleženci v postopku priprave in sprejema držijo z zakonom določenih rokov,« je povedal Stevo Ščavničar, direktor Razvojne agencije Zgornje Gorenjske. A se je v postopek v praksi izkazal za precej daljšega. »Z vsako spremembo zakonodaje se postopki daljšajo, se na zahtevo različnih državnih organov ponavljajo ter občinam nalagajo dodatne finančne obveznosti. Tako še vedno ne vemo, kako in kdaj se bodo zaključili leta 2005 začeti postopki, v katere je samo v naši občini vključenih 500 pobud,« je stanje ilustriral radovljiški župan Janko S. Stušek. Župan Bohinja Franc Kramar je ob tem poudaril, da so še v veliko slabšem položaju občine, na območju katerih je veliko naravnih in kulturnih vrednot, kar veča in zaostruje zahteve po presojah, ki se v večini primerov izkažejo predvsem kot omejitveni dejavniki.

Kasnitev sprejemanja občinskih prostorskih načrtov predstavlja veliko oviro razvojnim prizadevanjem lokalnih skupnosti, so poudarili župani, zato je tudi razumljiv pritisk javnosti na pripravljavce, ki, kot pravi, javnosti težko pojasnijo, da na delo državne uprave pravzaprav nimajo nobenega vpliva. »Ne dvomim o dobrem namenu nosilcev prostora,« je dejal župan Žirovnice Leopold Pogačar, »a ne kot človek ne kot župan ne morem razumeti, da nekdo v sedmih mesecih ni sposoben dati odgovora na moje vprašanje.«

Predstavniki ministrstev, ki kot nosilci urejanja prostora sodelujejo pri nastajanju načrtov, so izpostavili problem preobremenjenosti, kar je med drugim posledica velikega števila občin. Poudarili pa so, da je njihova naloga zagovarjati javni interes v prostoru. »Nova generacija prostorskih planov predstavlja celovite dokumente, pri pripravi katerih gre za veliko več kot le za krpanje starih, zato so tudi postopki daljši. Gre za odločitve, ki v prostoru puščajo trajne sledi, zato je pri odločanju potrebno biti dovolj natančen in strokoven,« je dejal direktor direktorata za prostor pri MOP Damjan Vrankar in občinam v pomoč obljubil ustanovitev medresorske komisije. Ta naj bi iskala kompromisne rešitve v primerih, ko so občine zaradi neusklajenosti med ministrstvi nemočne.