Ob družinskem zakoniku o vrednotah

Novi družinski zakonik je prestal prvo obravnavo v državnem zboru. V opoziciji trdijo, da bi bil sprejet z visokim soglasjem, če ne bi vseboval določil o izenačitvi istospolnih partnerskih zvez in možnosti, da ti posvojijo otroka.

Ljubljana - Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je poslancem predstavil določila novega družinskega zakonika, ki v ospredje postavlja najpomembnejše, otroka, ne glede na to, v kakšni obliki družine živi. Še preden je predlog zakonika prišel v parlamentarne klopi, je zbudil vročo razpravo zaradi določila o izenačitvi istospolnih partnerstev z drugimi in ker bo tem omogočil tudi posvojitev otrok. Družinski zakonik pa prinaša še več od tega, med drugim tudi prepoveduje telesno kaznovanje otrok in druge oblike ponižujočega ravnanja z njimi. Z zakonikom si bodo centri za socialno delo in sodišča porazdelili naloge in pristojnosti glede ukrepov za varstvo koristi otrok, sodišča bodo odločala o posvojitvah, odvzemih otrok staršem in njihovih namestitvah k drugim osebam. Zakonik širi možnosti sklepanja zakonske zveze zunaj uradnih prostorov, bodočima zakoncema daje možnost, da zakonsko zvezo sklenete pred matičarjem brez prisotnosti prič in pooblaščenca, možno bo sklepanje predporočnih pogodb … Okoli tristo členov družinskega zakonika po treh desetletjih na novo sodobneje ureja družinska razmerja.

Poslanci koalicijskih strank so predlog novega družinskega zakonika podpirali z argumenti, da je treba družinska razmerja urediti skladno z zahtevami časa in prostora. Družinski vzorci se spreminjajo: pred nekaj desetletji so bile denimo enostarševske družine v družbi deležne obsojanja, danes v takšnih skupnostih živi precejšnje število družin. Poudarjali so tudi, da s tem, ko istospolnim partnerjem omogoča enakopraven položaj v družbi, ne ogroža tradicionalne družine z očetom, materjo in otroki. Opozicijski poslanci so menili nasprotno, da namreč novi družinski zakonik družino razvrednoti, ker ne upošteva njene naravne usmerjenosti v novo življenje. Prepričani so, da ne gre za koristi otroka, vsaj pri določilu, ki govori o istospolnih partnerstvih in možnosti posvojitve. Med tistimi, ki so nasprotovali takšnim rešitvam družinskega zakonika, je bil tudi gorenjski poslanec SDS Branko Grims. »Danes gre pravzaprav za vrednote,« je menil Grims, prepričan, da je temeljna otrokova pravica imeti očeta in mamo. Pri tem se je skliceval ne le na slovensko ustavo, temveč tudi na splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki jo je razglasila generalna skupščina Združenih narodov.

Razpravo o novem družinskem zakoniku je aktivno spremljala tudi civilna družba. Civilna iniciativa za družino in pravice otrok zakoniku ostro nasprotuje, podpirata pa ga Zveza nenasilje in gibanje Za vse družine. Podporo so mu izrekli tudi podmladki koalicijskih strank, medtem ko v MSi, podmladku Nove Slovenije, menijo, da družinski zakonik uničuje osnovno celico družbe. Predsednica te neparlamentarne stranke Ljudmila Novak pa je potem, ko je zakonik po prvem branju v parlamentu dobil večinsko podporo, napovedala, da bodo začeli zbirati podpise za referendum.