Zavarovalniške goljufije s krizo v porastu

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / torek, 2. marec 2010 / 06:00

Čeprav so za zavarovalnice vse goljufije enake, opažajo, da jih je največ pri avtomobilskem zavarovanju - tako osnovnem kot kasku. V zadnjem letu število znova narašča.

Goljufije pri avtomobilskem zavarovanju niso nič novega, čeprav zavarovalnice nerade razkrivajo škodo, ki jo na leto utrpijo zaradi nepridipravov, pa skozi stisnjene zobe priznavajo, da jih je veliko. »Največkrat na zavarovalniške goljufije naletimo na področju avtomobilskih zavarovanj. V takšnih primerih so sledovi in poškodbe najbolj oprijemljivi in jih je mogoče preverjati ter tudi dokazati. Najpogostejše goljufije so t. i. napihnjene škode, ko zavarovanec skuša prikazati večji obseg škode od dejanske. Takšne prijave so v primerjavi z drugimi skupinami nizke, a jih je zato več,« pojasnjuje Franci Strniša, direktor kranjske enote Adriatic Slovenice (AS).

»Pristop do obravnave zavarovalniških prevar oziroma goljufij je enak. Ne delimo ga po zavarovalniških vrstah, pomembno je le dejanje in višina škode, čeprav drži, da je največ goljufij odkritih na področju avtomobilskega zavarovanja in s tem povezanih telesnih poškodb, ki jih oškodovanci v narekovajih uveljavljajo na podlagi izdanih zdravniških potrdil,« pravi Ana Cergolj iz Zavarovalnice Triglav (ZT). »Največkrat pri sklepanju zavarovanj storilci skušajo prikazati predmet zavarovanja v brezhibnem stanju, čeprav obstajajo pomanjkljivosti ali predhodne poškodbe,« pa pravi David Kastelec, član uprave Zavarovalnice Maribor (ZM). Ob tem izpostavlja prijave zavarovanj motornih vozil, ki so bila predhodno poškodovana od toče, opazen je tudi trend povečanja kompleksnih mednarodnih zavarovalniških goljufij (na Balkanu), pri katerih oškodovanci škodo uveljavljajo v več prijavah pri različnih zavarovalnicah.

Škode za več deset milijonov evrov

Škodni zahtevki so po obsegu in višini zelo različni, tako glede na namerno povzročene nesreče kot tudi na vrednost vozila. Zavarovalnice zaradi prevarantskih zahtevkov izplačujejo razmeroma visoke odškodnine. »Škoda gre v milijone evrov, čeprav se v veliko primerih zahtevku za izplačilo odškodnine ne ugodi,« pojasnjujejo v ZT. »Odkrite zavarovalniške goljufije nam ne povzročajo škode, saj do izplačil ne pride. Za neodkrite pa veljajo le ocene, tudi te, da je največ goljufij na področju zavarovanja avtomobilov, pogoste pa so tudi na področju nezgodnih in premoženjskih zavarovanj,« pojasnjuje Strniša. 

V ZM v večini primerov s pomočjo lastnih strokovnjakov odkrijejo morebitne prevare, v nekaterih primerih najamejo zunanje sodelavce in sodelujejo s policijo. »Uporabljamo pa tudi nove analitične pristope, prek katerih avtomatizirano ugotavljamo stopnjo tveganja na goljufijo. Za uspeh si štejemo, da nekatere v letu po uvedbi izginevajo,« pravi Kastelec. Trend goljufij je sicer v porastu. Škode zaradi goljufij pri zavarovanjih motornih vozil v večini zavarovalnic ne želijo razkriti, v mariborski pa so izračunali, da so bili lani na ta račun prikrajšani za približno devet milijonov evrov. Zavarovalnice si zato izmenjujejo podatke o škodnih primerih, kar številne potencialne goljufe odvrača od prijave namišljenega škodnega primera.

Če je leta 2008 število ukradenih vozil v ZM padlo za več kot 40 odstotkov v primerjavi z letom prej, se je lani število tatvin vozil zaradi recesije znova povečalo in je enako kot v letu 2007. Pa vendar so, pravijo v ZM, izplačali bistveno manj zahtevkov za odškodnino, saj je šlo velikokrat za goljufijo, ker zavarovanci niso več prenesli finančnega bremena. »Prepoznavanja goljufij se lotevamo na podlagi znanih indikatorjev goljufij, ki jih izoblikujemo pri svojem delu. Pri nas ne angažiramo detektivov, saj imamo za to področje organizirano lastno notranjo službo,« pojasnjuje Ana Cergolj. V Adriatic Slovenici ne morejo trditi, da število goljufij zaradi krize ne narašča, zato pa cenilci, škodni manipulanti in preiskovalci pridobivajo izkušnje, ki jim koristijo pri prepoznavanju novih.

Gospodarska kriza dviguje krivuljo goljufij

»Številna goljufiva dejanja so bila lani storjena zaradi pomanjkanja denarja kot posledica recesije, prav tako pa smo prejeli nekaj odškodninskih zahtevkov, ki si jih vlagatelji zahtevkov ne morejo več privoščiti. Opazen je trend t. i. totalnih škod, ko so namerno uničeni zavarovalni predmeti, več je tudi primerov kraj delov vozil,« pravi Kastelic. Kljub temu so lani obravnavali manj sumov goljufij in tatvin (skupaj manj kot 600). V ZM ocenjujejo, da je vsaj deset odstotkov vseh odškodninskih zahtevkov goljufivih, nadaljnjih 20 odstotkov pa je delno goljufivih z namenom povečanja izplačila odškodnine.

Dvomljive primere v Adriatic Slovenici najprej prepoznavajo zaposleni, kadar gre za sum hujših zlorab, pa se v reševanje primera vključijo tudi drugi strokovnjaki. »V večini takšnih primerov gre za kazniva dejanja, zato se povežemo z organi pregona. Naj ob tem poudarim, da ima večina naših zavarovancev poštene namene, zato v njih ne vidimo potencialnih goljufov,« pravi Franci Strniša. Goljufije so pogoste v kombinaciji s prometno nezgodo, kjer se pojavljajo polna vozila potnikov, poškodbe vozil pa so v nesorazmerju z domnevnimi telesnimi poškodbami. »Storilci večinoma kupijo cenejše vozilo in ga poškodujejo, nato pa trdijo, da se je v nezgodi poškodovalo več potnikov. Strokovnjak lahko s primerno opremo hitro dokaže goljufijo,« pojasnjuje David Kastelic.