Natalis Pagliaruzzi – župan s kranjskega Khislsteina

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (25)

Grad Khislstein v Kranju stoji na nekdanjem obrambnem območju. Sedanja podoba se je izoblikovala od 15. do 19. stoletja, temelje pa so postavili s postavitvijo ortenburškega stolpa leta 1256. V obdobju turških vpadov so stolp vključili v mestno obzidje. Poznejši lastniki so bile plemiške družine Mosconov, Ravbarjev, Apfaltrerjev, Auerspergov, njegov zadnji lastnik pa je bil kranjski plemič, zdravnik, politik in industrialec Natalis Pagliaruzzi, vitez s Khislsteina. Rodil se je 5. decembra 1745 v Kobaridu, umrl pa je v Kranju 25. aprila 1832.

Ni znano, kje je študiral, kot zdravnik pa se je naselil v Kranju ter se poleg zdravniške prakse pričel ukvarjati tudi s podjetništvom. Premoženje je povečeval z nakupi več posestev. Med drugim je kupil tudi grad Khislstein. Veliko se je ukvarjal z žimarsko in sitarsko obrtjo, po kateri je kasneje zaslovela še posebno okolica Kranja. Ustanovil je podjetje, ki je zaposlovalo nad sto rodbin. Leta 1797 je postal kranjski župan, leta 1808 pa je bil sprejet med kranjske deželane. Diploma 28. marca 1809 mu je naklonila viteško plemstvo kot Pagliaruzzi Ritter von Khislstein.

Uspešen je postal že v Napoleonovem času, ko se je navduševal nad Napoleonovimi reformami. Kot kranjski župan je skušal, na jezo dekana Sluge, v svojem območju uveljaviti nova cerkveno-politična načela. Tako je v šolski reformi leta 1810 tudi Kranj dobil gimnazijo. V tekmovanju pri imenovanju ravnatelja z dekanom Slugo je zmagal Pagliaruzzi s svojim ravnateljskim kandidatom Dagarinom. Pagliaruzzi je bil prijatelj slovenskega učnega jezika.

Po vrnitvi Avstrijcev se je moral vdati dekanu Slugi, ki je vsako županovo vmešavanje v šolske stvari energično zavračal. Leta 1815 je Pagliaruzzi namesto Zoisa prevzel upravo okrajne gosposke. Sitarsko industrijo, ki jo je imel v Stražišču in nato v Kranju, je leta 1830 izročil sinu Mihaelu Angelu, sin Sigismund pa je po smrti očeta prevzel Khislstein, za njim pa je bil grad še dve generaciji v lasti njegove hčere Antonije, poročene Kalker, in njenega potomstva.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Pevnem pri Škofji Loki se je 2. 12. 1858 rodil duhovnik in politik Andrej Kalan. Bil je med pobudniki za ustanovitev univerze v Ljubljani.

V Planini pri Postojni se je 2. 12. 1868 rodil skladatelj Oskar Dev. Deloval je kot sodnik v Škofji Loki, Kranju in Mariboru ter tam vodil pevske zbore.

V Vrbi se je 3. 12. 1800 rodil slovenski pesnik dr. France Prešeren. Ameriški obrambni minister William Perry je ob slovenski himni dejal, da pove, za kakšen narod gre.

V Zbiljah se je 4. 12. 1885 rodil mladinski pesnik in pisatelj Frančišek Ločniškar.

Na novozgrajenem letališču Brnik je 4. 12. 1963 pristalo prvo potniško letalo. Letališče so leta 2007 poimenovali po dr. Jožetu Pučniku.

V Mengšu se je 5. 12. 1847 rodil agronom Franjo Kuralt.

V Tržiču se je 5. 12. 1867 rodil književnik, pevec in gledališki igralec Ivan Toporiš.

V Kranju se je 5. 12. 1878 rodil slovenski literarni zgodovinar Nikolaj Omersa.