Zgodovina z veliko žlico

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 1. marec 2010 / 06:00

Veliko je knjig, tudi v slovenščini, ki so imele ambicijo celovito prikazati svetovno zgodovino. Zgodovina, ki jo je v zbirki Velika ilustrirana enciklopedija ob koncu lanskega leta izdala Mladinska knjiga, je najnovejša in res velikopotezna, v besedi, še bolj pa v slikah.

To je že peta knjiga v tej enciklopedični zbirki, pred njo so izšle Živali, Zemlja, Človek in Vesolje. Delo cele skupine avtorjev in urednikov je najprej izšlo 2007 v angleščini pri globalni založbi Dorling Kindersley (ki je del še večje skupine Penguin). Izvirnik ima podnaslov: »The Definitive Visual Guide«, torej nekakšen dokončni slikovni pregled zgodovine; sliši se domišljavo, a ni brez osnove.

Knjiga vsebuje sedem razdelkov: Začetki človeštva (4,5 mln.-3000 pr. n. št.), Vladarji in hierarhije (3000-700 pr. n. št.), Misleci in verniki (700 pr. n. št.-600 n. št.), Vojaki, popotniki in izumitelji (600-1450), Renesansa in reformacija (1450-1750), Industrija in revolucija (1750-1914), Ljudstvo in oblast (1914-danes). Dodano je poglavje Zgodovina narodov, pregled po državah. Na koncu ima kot vsako spodobno delo te vrste stvarno kazalo ter navedbo virov in gradiva. Nekatera zgodovinska dogajanja, dogodki, ostaline in osebnosti so v tem nizu posebej izpostavljeni: Zgodnje družbe, Ramzes II., Egipčanski artefakti, Aleksander Veliki, Julij Cezar, Kleopatra, Keltske kovine, Bitka pri Milvijskem mostu, Džingiskan, Islamski zakladi, Bitka pri Hastingsu, Bitka pri Ajn Džalutu, Od Aztekov do Inkov, Izabela Kastiljska, Kolumb pristane na Bahamih, Bitka pri Lepantu, Leonardo da Vinci, Elizabeta I., Lizbonski potres, Orožje in oklepi, Ludvik XIV., Zavzetje Bastilje, Napoleon Bonaparte, William Wilberforce, Kultura ameriških Indijancev, Abraham Lincoln, Karl Marx, Kraljica Viktorija, Sarajevski atentat, Josip Visarionovič Stalin, Sovjetska propaganda, Adolf Hitler, Stalingrad, Dan D, Hirošima, Mahatma Gandi, Albert Einstein, Kennedyjeva smrt, Berlinski zid, Martin Luther King, 11. september 2001. Zgodovina me je zmeraj zanimala in priznam, da si domišljam, da o veliki večini teh naslovov vsaj nekaj malega vem. Dva sta me presenetila. Bitka pri Ajn Džalutu? Zgodila se je 3. septembra 1260 pri Ajn Džalutu (Goljatov izvir) v Palestini, ko se je vojska mameluških (egiptovskih) sultanov spopadla z Mongoli in jih premagala. Slednji so bili največja vojaška sila tedanjega sveta, njihov imperij je segal od Tihega oceana do Sredozemskega morja. Njihov poraz v tej bitki je bil mejnik, po njem je začela njihova moč slabeti. William Wilberforce? Ta pa je bil britanski politik, »evangelijski parlamentarec«, ki si je goreče prizadeval za odpravo suženjstva (abolicionizem) v vseh britanskih dominionih (med katere so tedaj sodile tudi poznejše ZDA). »Vsi smo krivi … pri tem sprijenem početju«, je 1789 (v letu začetka francoske revolucije) izjavil v Spodnjem domu. Leta 1807 je dosegel odpravo trgovine s sužnji, zakon o odpravi suženjstva samega pa je bil sprejet 1833, nekaj mesecev po njegovi smrti. In ne nazadnje: ste kdaj pomislili, kako veliko vlogo ima v zgodovini človeštva podnebje? Naša vrsta se je uveljavila prav zato, ker je uspela preživeti velike ledene dobe v najzgodnejših časih. Zdaj, ko smo na vrhuncu svoje moči, pa smo spet soočeni z izzivom velikih podnebnih sprememb …

Zanimalo me je tudi, kolikšen je v tej knjigi delež Slovenije? V Zgodovino je prišla samo enkrat, na strani 450 oziroma v članku z naslovom Vojna v Jugoslaviji. »Leta 1990 sta Slovenija in Hrvaška izvolili vlado na prvih večstrankarskih volitvah /…/ Leta 1991, potem ko je republika Slovenija razglasila neodvisnost od Jugoslavije, je jugoslovanska vojska, v kateri so prevladovali Srbi, s posredovanjem skušala preprečiti odcepitev. V tistem trenutku je bila vojska slabo pripravljena in se je morala umakniti /…/ Mednarodni odziv je bil mlačen. ZDA so uradno priznale neodvisnost Slovenije in Hrvaške, vendar se v spopad niso vmešale …« Poleg članka o Sloveniji v razdelku Zgodovina narodov (na straneh 518-21) je to edina omemba Slovenije in nečesa slovenskega v Zgodovini. Nobenega drugega slovenskega dogodka, osebnosti … Naš del sveta in naši ljudje najbrž objektivno res niso imeli večjega deleža v tej veliki zgodbi? Pač pa se Josip Broz Tito, po materi Slovenec, ki naj bi si po mnenju nekaterih ne zaslužil imena ulice v Ljubljani, pojavi kar na sedmih straneh, na že omenjeni 450 ima tudi sliko. Je že tako: prvotna so dejstva, razlage drugotne.