Neznani prijatelji in nasprotniki

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Ker se mi zdi prej ko slej potrebno omeniti tudi naslednje, bom to storila ob tej priložnosti.

Na pisanje dnevnika o svoji bolezni prihaja na moj naslov sorazmerno veliko pisem. Bodisi po klasični bodisi po elektronski pošti. Še več bralcev me kratko malo pokliče po telefonu. Večinoma so njihove želje in besede pozitivne; prijazne, sočutne, upajoče, spodbujajoče, nežne, celo ljubeče. Vsem tem mojim nevidnim in neznanim prijateljem se srčno zahvaljujem in jim dobre želje vračam. Številni od njih molijo za moje zdravje in za moje življenje. Moja zahvala naj seže do nebes. Tudi preko moje molitve za njihov blagoslov in za njihovo zdravje.

Vendar. Vsa pisma in klici niso dobronamerni. Med njimi je, denimo, neki gospod, ki se širši javnosti z imenom in priimkom ne želi razkriti in to upoštevam, mi je namesto srečnega in zdravega novega leta zaželel, da se gnojnica, ki jo (v sedmicah) zlivam na vladajoče »rdeče barone« in njihove mecene, zlije na mojo glavo. Se pravi, v svoji glavi je, predvidevam, zaradi svojega pretiranega osebnega političnega čustvovanja zmešal povsem neodvisna življenjska področja; povsem ločeno in nepovezano življenjsko resničnost. Pomešal je zasebno in družbeno, javno, poklicno. Ali, kot rečemo Slovenci, gospod sešteva jabolka in hruške, pri čemer je seštevek nič oziroma ga sploh ni. In še je nekaj takšnih gospodov in gospa.

Verjeli ali ne, tudi tovrstnih pisem in želja sem vesela. Saj ne gre za nič drugega kot za človekovo različno dojemanje sveta in življenja okrog nas, za meni tuje (ne)vrednote, za različne družbene danosti in življenjske izkušnje. Tem Slovencem in Slovenkam z velikim ponosom in z neizmernim veseljem sporočam, da me s svojimi negativnimi željami, ki so sad njihovih ne vrednot in zablod, na noben način ne prizadenejo. Nasprotno. V svoji vsakodnevni molitvi se jih obvezno spomnim. V njihovem imenu prosim Boga, naj jih blagoslovi in jim odpusti vse grehe; v njihovem imenu Marijo Pomagaj z Brezij ponižno prosim za njihovo zdravje; od svetega Duha pa v njihovem imenu pričakujem, da jih obdari s pametjo in z modrostjo.

Moram pa priznati, da me neizmerno žalosti, da moj narod, ki ga tako zelo ljubim in tako visoko poveličujem, tiči v blatu in v temi. Ob tej priložnosti prosim in nagovarjam vse verne Gorenjce in Gorenjke, Slovenke in Slovence, naj svojih sonarodnjakov ne preklinjajo ali jim želijo celo zlitje gnojnice na glavo. Raje naj iskreno molijo za njihovo razsvetljenje in ljubezen. Ljubezen tako do Boga kot tudi do sočloveka. (Se nadaljuje.)