Ne bodite žrtev direktorskih prevar

Policija svari podjetja in organizacije pred novo nevarnostjo t. i. direktorskih prevar, ki jih izvajajo spletni goljufi.

Kranj – Goljufi direktorske prevare izvršijo tako, da običajno računovodstvu družbe v imenu direktorja pošljejo elektronsko sporočilo oz. navodilo o nakazilu od deset do štirideset tisoč evrov na transakcijski račun v tujini. Gre za lažna sporočila, zato ne nasedajte goljufom, opozarja policija. Zadnji mesec so se namreč v Sloveniji tovrstne goljufije spet pojavile, nekaj jih je tudi uspelo, zato so bile nekatere družbe finančno oškodovane. Na Gorenjskem primera takšnih spletnih prevar v zadnjem obdobju niso zabeležili.

Policija pojasnjuje, da storilci direktorskih prevar prek javno dostopnih podatkov, objavljenih na spletu, poiščejo družbo ali organizacijo, nato pa najpogosteje na elektronski predal tajništva ali računovodstva pošljejo lažno sporočilo. V sporočilu se predstavijo kot direktor družbe, pri čemer prejemnika poskušajo prepričati, naj opravi nakazilo denarja na določen transakcijski račun v tujini. Prav tako naprošajo za preverjanje trenutnega stanja finančnih sredstev na računu družbe in možnosti takojšnjega plačila, pri čemer posredujejo vse potrebne podatke prejemnika nakazila. Največkrat gre za transakcijski račun fizične ali pravne osebe v Veliki Britaniji, Španiji, Turčiji ali na Slovaškem. Imetniki teh bančnih računov so t. i. denarne mule, ki nakazani znesek praviloma takoj dvignejo in po drugi denarni poti, navadno z nakazilom prek plačilnega sistema Western Union, prenakažejo goljufom, določen znesek pa obdržijo kot provizijo za opravljeno storitev. Ti plačilni sistemi ne omogočajo popolnega sledenja denarnim transakcijam, zato je lahko sled za denarjem izgubljena, razlagajo na policiji in opozarjajo vse družbe in organizacije, naj bodo pozorne na morebitna tovrstna elektronska sporočila, predvsem kadar gre za sumljiva naročila za izvedbo takojšnjih plačil v tujino in osebam, s katerimi družba do sedaj ni poslovala.

Ob prejetju sumljivega elektronskega sporočila o nakazilu denarja policisti svetujejo, da preverite elektronski naslov pošiljatelja, ki je običajno podoben direktorjevemu. Preverite tudi IP-naslov pošiljatelja, saj je pri ogledu zaglavja (t. i. header) elektronske pošte običajno razvidno, da IP prihaja iz tujine. Pristnost vsebine elektronske pošte preverite pri odgovornih osebah oziroma ugotovite, ali sploh obstaja podlaga za tovrstno nakazilo pri odgovornih osebah.

Če vseeno postanete žrtev tovrstne goljufive transakcije, policija predlaga, da o tem takoj obvestite banko, s katero poslujete, in zadevo prijavite na najbližji policijski postaji.