Socialna, a tudi tržna podjetja

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 2. julij 2018 / 14:50

Število socialnih podjetij se je v Sloveniji od leta 2015 povečalo skoraj za štirikrat, z novelo zakona o socialnem podjetništvu pa želijo še pospešiti njihovo nastajanje.

Kranj – Socialno podjetništvo v Evropi prispeva že približno deset odstotkov k BDP, medtem ko je v Sloveniji ta delež še zelo pičel. A tudi v Sloveniji socialno podjetništvo pridobiva veljavo, ima velik razvojni potencial in odpira možnosti za razvoj novih delovnih mest, ugotavljajo na Regionalni razvojni agenciji Gorenjske, BSC Kranj, ki je pred dnevi v okviru projekta Social Seeds in dnevov socialne ekonomije na Gorenjskem v prostorih kranjske Kovačnice pripravila posvet regijski posvet o socialni ekonomiji, izzivih in priložnostih. Na njem je državna sekretarka z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Mojca Štepic predstavila tudi letos sprejeto novelo zakona o socialnem podjetništvu in nekatere ukrepe, ki jih na tem področju izvaja ali še pripravlja gospodarsko ministrstvo.

O velikem razvojnem potencialu socialnega podjetništva in širše socialne ekonomije priča že podatek, da je vlada v odhajanju to področje postavila v vrh svojih kapacitet, je poudarila Štepičeva in dodala, da se je od leta 2015 do danes število socialnih podjetij v Sloveniji povečalo z začetnih 67 na okoli 250 danes (za 380 odstotkov), od tega jih je na Gorenjskem sedem. Cilj novele zakona o socialnem podjetništvu je po besedah državne sekretarke nadaljnje povečanje števila socialnih podjetij in delovnih mest, ki jih ustvarjajo, odprava administrativnih ovir za pridobitev in ohranitev statusa socialnega podjetja, pa tudi tudi okrepitev tržne naravnanosti socialnih podjetij. Obenem želijo poudariti tudi razliko med socialnimi in klasičnimi podjetji, ki je predvsem v družbenem učinku. Med ključne zakonske spremembe zagotovo sodi odprava razlikovanja med socialnimi podjetji tipa A, ki so izvajala dejavnosti, ki so zagotavljale pozitivne družbene učinke, in tipa B, ki so zaposlovala ranljive ciljne skupine. Socialna podjetja tako zdaj pozitivne družbene učinke zagotavljajo ali iz naslova poslovne dejavnosti (kjer ni več omejitev) ali iz naslova zaposlovanja težje zaposljivih oseb. Status socialnega podjetja lahko odslej pridobijo tudi invalidska podjetja in zaposlitveni centri. Po novem pa socialna podjetja ne morejo več razdeliti dobička, ampak ga morajo nameniti za nadaljnji razvoj, obenem višina plač zaposlenih ni več omejena.

Gospodarsko ministrstvo v tej finančni perspektivi načrtuje več ukrepov v podporo socialnega podjetništva, nekateri od njih se že izvajajo. Tako je bilo med drugim že razpisanih 3,6 milijona evrov od skupno šestih milijonov, ki so na voljo za podporo zagonskim socialnim podjetjem. Kmalu bo objavljen razpis mentorske sheme za socialna podjetja, kjer je prav tako na voljo šest milijonov evrov, od tega tri milijone evrov do leta 2020, ko bo za regijske mreže namenjenih 1,3 milijona evrov.