Nočna izmena

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: Šport / sreda, 17. februar 2010 / 06:00

Specialno za tiste, ki tarnate, da se nimate časa čez dan ukvarjati se z rekreacijo.

Sporočam, da v naši bližini obstaja rekreacijski poligon, ki ni zadušljiva dvorana, ampak je smučišče, ki se imenuje Stari vrh in je po njem možno smučati tudi, ko sonce zaide oziroma točneje od 19. do 22. ure.

Torej od danes naprej ni izgovora, da ne morete na smuči, ker delate najmanj do 16. ali 17. ure. Verjetno ste že slišali, da tudi v Sloveniji obstajajo nočne smuke, pa še niste šli, zato smo šli v Glasu v izvidnico. Presenečenje številka ena je bilo pozitivno, saj je bilo parkirišče spluženo, torej dostopno, in precej slabo zasedeno, tako da ni bilo težav s parkiranjem. Presenečenje številka dve se lahko označi kot negativno. Čeprav je bil četrtek zvečer, se je zdelo, kot da je ponedeljkov večer. Gneče ni bilo niti za šankom, kjer so točajke točile »kuhanca«, kaj šele pred okencem, kjer si lahko kupil vstopnico oziroma smučarsko karto za dvajset evrov. Za ta denar vas zelo hitra in neočiščena sedežnica za šest ljudi pripelje do vrha smučišča, ki je skoraj v celoti osvetljeno. Ko rečem skoraj v celoti, sledi presenečenje številka tri, ker se mora napisati, da je kljub temu vidljivost odlična in ni strahu, da bi prismučali v temačen jašek, iz katerega bi najprej prismučale smuči same, potem vi na hrbtu ali z glavo naprej in za vami še palice in en pancar. Smučanje v nočni izmeni je zelo varno in veliko drugačno od tistega, ki smo ga vajeni. Za moj okus nekoliko romantično otemnjeno, lepo in umirjeno. Vrvež, ki smo ga vajeni na smučiščih v dopoldanski ali popoldanski izmeni, je preglasen, pretesen in prehiter, tako da je smučanje pod zvezdami pravi aktiven počitek.

Stari vrh je smučišče, na katerem uživa ali bo užival vsak smučar, ki ni obremenjen z Avstrijo, Italijo in podobnimi smučarskimi deželami, ki imajo smučišča, kakršna bomo mi imeli čez trideset let, če se tale kriza ne bo raztegnila čez desetletja. Četrtkov večer je bil ustvarjen po močnem sneženju, zato ratraki še niso dokončali svojega dela, a nas, romantikov, to ni motilo, saj smo uživali tudi, ko so bili pancerji skupaj z smučmi globoko v snegu. Edino, kar nas je motilo, je bilo to, da so bile šestsede zasnežene, medtem ko sta dva mačistična žičničarja koketira z "bordarkami" kar iz tople, zastekljene pisarne. No, ampak na namig glasnih štajerskih smučarjev je eden poprijel za metlo in nam sedišča naredil spet suha in topla. Posebna pohvala gre gostincem, ki skrbijo, da se s potenjem oddana telesna tekočina med smučarijo nadomesti z novo iz skodelic toplega čaja in kozarcev vitaminskih napitkov. Presenečenje številka štiri je zopet pozitivno, saj smo ugotovili, da take vrste rekreacija zahteva dobro psihofizično pripravo smučarja. Zakaj? Zato, ker so tri plačane ure ob tako hitrem pretoku s sedežnico in takim slabim obiskom več kot dovolj za hitrostno smučarijo. Gor, dol, gor, dol in tako so tri ure nenehnega smučanja neverjetno dobra rekreacija, od katere človek ne dobi samo užitka, ampak tudi kondicijo.

Veseli smo, da smo se spomnili na Stari vrh in njegovo nočno smuko, zato bi radi priporočali vsem smučarjem, ki uživajo v dobri družbi, naj se nam kak večer pridružijo. Zna se zgoditi, da boste smučali samo še v nočni izmeni. Zelo praktična smučarija je to!