»Pošteni« policisti

(Javno pismo generalnemu direktorju policije Janku Goršku)

Da so razna anonimna in psevdonimna pisanja, pa tudi množica kverulantskih ovadb in političnih obtožb, sestavni del slovenskega vsakdana, ni treba posebej opozarjati. Tudi policija ni bila nikoli imuna na take zdrahe. Ena od takih policijskih afer je izbruhnila na Policijski upravi v Ljubljani v začetku devetdesetih let, sprožena z obsežnim anonimnim pismom, ki je bilo podpisano s kasneje nič kolikokrat zlorabljenim pridevnikom »Pošteni« policisti. Ob tem se je sprožil mogočen policijski interni nadzorni aparat, ki so ga po definiciji (z redkimi svetlimi izjemami) vodili največji nesposobneži in strokovni invalidi. Letele so glave, menjali so se stolčki, pisale so se ovadbe … In končni rezultat? Popolni nič!

 

Decembra časopisi objavijo novico, kako so bile zavržene ovadbe proti direktorju kriminalistične policije A. Jevšku. Pisci ovadb so bili seveda iz vrst policistov PU Murska Sobota, ki jo je Jevšek včasih vodil. »Pošteni« policisti so očitno skonstruirali tudi ovadbo proti komandirju PP Dravograd Ferdu Abrahamu, ki naj bi »nezakonito posredoval« pri nekem plačilnem nalogu, poleg tega pa naj bi za policijsko združenje IPA nezakonito pridobil za celih 85 evrov bencina!!?? V časopisu Delo (8. oktobra 2009) sem prebral, da sodišče takim konstruktom ni sledilo. Zato mi ob raznih »poštenih« policistih, ki pišejo »strokovno utemeljene« prijave resnično gre na bruhanje.

 

Spoštovani Janko! Za začetek ti predlagam, da ugotoviš, koliko sponzorskih sredstev in od koga (!) dobi policijsko združenje IPA. Najbrž ti bo takoj jasno, da Abrahamovih 85 evrov ne predstavlja niti promile »nafehtanega« in porabljenega denarja IPE. Saj ni treba uporabiti prav veliko logike in korelacije med sponzorji policije, IPE, policijskega sindikata in možnostjo koruptivnega delovanja. Mogoče bo o tem kdaj kaj rekel tudi moj nekdanji sodelavec Drago Kos!?

 

Pred meseci je v lastno past padel tudi eden od »poštenih« policistov, ki je bil znan pisec raznih pamfletov in sicer Janez L. iz Kranja. Kot inšpektor za notranjo zaščito je skupaj s svojim sodelavcem rad pesnil in pisaril zgolj njemu razumljive traktate, ki pa so v hierarhično organizirani službi, kot je policija, vedno padli na plodna tla. Ko je Janez ovadil kakšnega od policijskih šefov, češ naj bi vrnil kakšno vozniško dovoljenje, se je v prvih bojnih vrstah takoj pojavil še visok policijski šef iz vrst uniformirane policije v MNZ, sicer zaščitnik mnogih pijančkov, ki je bil leta in leta znan, da je vrnil svojim prijateljem največ vozniških dovoljenj; in prav ta človek je poslal svoje kontrolorje v boj za pravico in postavo policijske poštenosti, ki pa kot vedno niso ugotovili nič.

 

No, omenjeni policist Janez je bil torej vzor »poštenim« policistom. Tisti, ki je kaznoval svojo mater zaradi nepravilne hoje čez cesto, je najbrž videl vzornika prav v njem. Pa je »poštenega« policista Janeza najbrž enkrat močno zapekla vest, ki si jo je pohladil kar z gajbo piva, nato pa se še malo vozil naokoli. In glej ga zlomka, pošteni policisti so ga ustavili in mu brez usmiljenja dali pihati. Vendar se ni zgodilo nič – njegovi šefi so ga rešili in prijavo vrgli v koš. »Pošteni« Janez je zato lahko nadaljeval svoj pošteni boj za policijsko poštenost. Ko se je njegov sodelavec Bojan napil na enem od policijskih kolegijev, nato pa s službenim avtom zdrsnil s ceste in avto malo poškodoval, ga je njegov nadrejeni v disciplinskem postopku kaznoval s pogojno izključitvijo. Ampak, »pošteni« Janez ni bil zadovoljen. On si je predstavljal, da to ni poštena kazen in da bi Bojan moral leteti iz službe. Zato je Janez ovadil na tožilstvo svojega in Bojanovega šefa, ker Bojana ni vrgel na cesto. Kaj pa se to pravi, da policist pijan vozi službeni avto!?, je v svoji že pravljično prislovični poštenosti vzneseno razmišljal policist Janez. Upravičeno sklepam, da je policist Janez ovadil tudi vse sodnike za prekrške, ki niso kaznovali pijane voznike tako, kot si je zamislil on??

 

Resnično pošteni policisti, ki jim gre pohvala za opravljanje njihovega nehvaležnega posla, pa so dočakali svoj dan 30. avgusta 2009. Ta dan se je namreč »pošteni« Janez, ki je v tem času napredoval že v policijskega inšpektorja v Uradu za varnost in zaščito, s službenim vozilom BMW X5, v službenem času, pijan kot kanta (v krvi je imel 1,08 mg/l oz. po starem krepko čez dve promili alkohola) v okolici Kranja zaletel v nasproti vozeč avto in pri tem hudo telesno poškodoval enega udeleženca ter razbil oba avtomobila. Ob tem ne smemo pozabiti, da je bilo ta dan vrhunsko srečanje domačih in tujih politikov na Bledu, kar pomeni, da jih je »pošteno nabasani« Janez prevažal od letališča na Bled in na Brdo. Še dobro, da nam ni razbil še predsednika države ali vlade, ki sta tudi sodelovala na tem srečanju?! Ali v jarek zapeljal hrvaškega ministra Jandrokoviča, kar bi najbrž znatno otežilo arbitražni sporazum s Hrvati.

 

Spoštovani Janko Goršek! Kljub cinizmu seveda pišem o hudo resnih zadevah. Zato moram najprej pohvaliti tvojo odločnost. »Pošteno nalitemu« Janezu si brezkompromisno izdal sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za vsako rit nekje raste palica. Če »poštenega« Janeza ne bi vrgel iz službe, bi te le-ta zaradi svoje načelnosti moram ovaditi na državno tožilstvo, ker bi ti po njegovem »strokovnem« znanju storil kaznivo dejanje zlorabe položaja, kot ga je v »Bojanovem primeru« storil njun takratni šef v Kranju. No, popolnoma prepričan v tozadevno načelnost »poštenega« Janeza pa nisem več. Kot dolgoletni kriminalist, policijski šef in predavatelj sem ugotavljal, da je razne »poštenjake« in podobne zdraharje, ki jih v policiji (enako velja tudi za druge institucije) nikoli ne bo zmanjkalo, potrebno ustaviti že na začetku njihove poti. Kakršnokoli mencanje jim samo daje dodatna krila. Zato ti skromno predlagam, da svojo avtoriteto najprej uporabljaš za dosledno spoštovanje zakonitosti dela policije in za podporo in obrambo vseh tistih policistk in policistov, ki jim je poglavitni cilj varnost državljanov, obenem pa dosledno uveljaviš tvoje besede iz nekega intervjuja, da uniforma sama po sebi nikomur ne omogoča nikakršne vzvišenosti, izprijenosti in pokvarjenosti. Zato bi bila državljanom dobrodošla kakšna informacija, kaj si (ste) storil s takimi »poštenimi« pisci, na koncu pa nam davkoplačevalcem zaupaj še podatek, kdo bo plačal vso škodo, ki jo je povzročil Janez in kakšna je?

 

Jaka Demšar, Lesce