Velik vpliv pri izbiri poklica imajo starši

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / sreda, 10. februar 2010 / 06:00

Pred izbiro poklica se mora vsak najprej vprašati, kaj zmore, kaj hoče, kako deluje in kaj želi, svetuje poklicna svetovalka iz urada za delo Jesenice Dubravka Furar.

Katere poklice bi ta čas ocenili za najbolj perspektivne oziroma kateri kadri veljajo za bolj zaposljive?

»Na osnovi potreb delodajalcev v preteklem letu lahko pričakujemo večje povpraševanje po delavcih na področjih zdravstva in socialne oskrbe vseh stopenj izobrazbe ter na področjih informacijske tehnologije, naravoslovja in tehnike, gostinstva in turizma, varovanja oseb in premoženja, elektronike in telekomunikacij, gradbeništva, strojništva in kovinarstva, trženja, bančništva, financ, računovodstva in prometa. Priliv iskalcev prve zaposlitve se je lani v primerjavi z letom prej povečal za 64,6 odstotka.«

Kaj se pravzaprav skriva za to številko?

»Med mladimi s četrto stopnjo izobrazbe se je med iskalci prve zaposlitve prijavilo največ prodajalcev in frizerjev, s peto stopnjo izobrazbe pa gimnazijskih maturantov in ekonomskih tehnikov. Pri iskalcih prve zaposlitve s sedmo stopnjo izobrazbe pa se je povečal priliv mladih z izobrazbo pedagoške, ekonomske, poslovne in družboslovne smeri. Še vedno je tudi preveč mladih do 26. leta brez izobrazbe.«

Kaj ima po vaših izkušnjah pri mladih odločilen vpliv na izbiro poklica?

»Iz izkušenj s starši in učenci imajo pri izbiri šole oziroma poklica starši še vedno prvo besedo. Prav tako vpliva bližina šolanja, pomemben je tudi ugled šole. Starši ponavadi otrokom želijo boljšo prihodnost in jih zato usmerjajo na šole, ki uživajo ugled, to pa so gimnazije. V gorenjski regiji se bo tako po namerah, ki so jih izrazili glede nadaljevanja šolanja, za gimnazije odločilo 45,9 odstotka učencev devetih razredov. Letos je v primerjavi z lani nekoliko upadel delež tistih, ki so se odločili za strokovne šole, malce pa naj bi se povečal vpis na poklicne šole – tako namero je izrazilo 15,8 odstotka gorenjskih osnovnošolcev. Za primerjavo, pred dvema letoma je tako namero izrazilo le 11,3 odstotka devetošolcev.«

Ali obstajajo kakšne spodbude za zaposlovanje mladih, ki so zaradi pomanjkanja izkušenj v slabšem položaju pri iskanju zaposlitve?

»Obstajajo različni ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Za mlade s sedmo stopnjo izobrazbe je aktualen razpis Absolvent, aktiviraj in zaposli se, ki ponuja ugodnosti delodajalcem, če zaposlijo absolventa in ga obdržijo tudi še nekaj časa po diplomi. Potem je tu še razpis Zaposli me, ki je namenjen iskalcem prve zaposlitve in mladim diplomantom. Pa še številni drugi ukrepi, kot je usposabljanje na delovnem mestu ali institucionalno usposabljanje mladih za pridobitev specifičnih znanj, ki jih bodo potrebovali na delovnem mestu, s čimer jim želimo omogočiti večjo konkurenčnost na trgu dela. Obstajajo tudi različne delavnice za pridobitev veščin iskanja zaposlitve, s katerimi se naučiš predstaviti svoja znanja, izkušnje … Vsakemu priporočimo tudi uporabo spletne svetovalnice na naših spletnih straneh.«

Kaj bi torej v prvi vrsti svetovali mlademu človeku, ki se šele odloča za svojo poklicno pot?

»Izbira poklica naj bi temeljila najprej na samooceni učenca, kdo sploh je. Vsak se mora vprašati, kaj zmore, kaj hoče, kako deluje in kaj želi. Ker se mladi pri samooceni lahko hitro pre- ali podcenijo, bi morali o tem mogoče povprašati svoje bližnje – učitelja, sošolce, prijatelje … Analizirati mora svoje sposobnosti in oceniti, katere so njegove močne točke. Potem mora oceniti, koliko je pripravljen narediti za dosego cilja in kako razvite ima dobre učne navade. Izbira poklica je tudi izraz osebnosti, saj je poklicno zadovoljstvo odvisno od skladnosti z osebnostnimi lastnostmi. Na koncu se mora vprašati še o lastnih interesih, kar opredeli na osnovi šolskih in zunajšolskih aktivnosti, pa tudi predmetov, ki so mu všeč, saj to pomeni, da se jih rad uči in bo v tem tudi uspešen. Na zavodu imamo na voljo pripomočke v elektronski obliki, ki jih lahko izpolnijo in na podlagi tega izberejo ustrezno poklicno pot. Na drugi strani morajo zbrati informacije o čim več poklicih. Vedeti morajo, da lahko nek poklic opravljamo z različnimi izobrazbami oziroma obratno, z določeno izobrazbo lahko opravljamo različne poklice. Upoštevati pa mora tudi razmere na trgu dela oziroma samo statistiko. Vsega tega pa ne more storiti tik pred vpisom, saj je to proces. O tem je treba razmišljati nekaj let prej; tudi tisti, ki se odločijo za gimnazijo, ker bi radi odločitev preložili, se bodo čez štiri leta verjetno znašli v enaki situaciji.«