Menedžer prihodnjih desetletij

Gospodarska kriza je že nekaj časa tu. Zdi se, da počasi izzveneva, ni pa zanesljivo niti se ne ve, s kakšno hitrostjo in pod kašnim kotom se bo to zgodilo. Zanesljivo je le, da izhod ne bo premočrten, saj tudi padec vanjo ni bil. Tako v naravi kot v družbi ni ravnih linij. Značilnost vsake katastrofe je, da se zgodi nepričakovano in hitro, ker sicer ne bi bila katastrofa. Podobno je z infarktom. Priprave nanj v ozadju, na nezavedni in nevedni ravni sicer trajajo dolgo. Ko pa se zgodi, je to iznenada in pogosto usodno.

Zdi se mi primerno, da dodam svoj prispevek k vedenju jeseniških in gorenjskih menedžerjev in obrtnikov. Ne gre sicer za nekaj, česar ljudje po fragmentih ne bi vedeli in kar ne bi bilo opisano v številnih knjigah. Vprašanje je le, ali vsi iz teh fragmentov potegnejo prave zaključke, pravočasno in učinkovito.

 

Za temeljne štiri naloge menedžerjev ve vsakdo, ki ima s tem opravka. To so: planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje. Tudi analizo SWOT pozna vsak študent ekonomije. Da ne bom govoril v šifrah, naj povem, kaj to pomeni. To pomeni v čem je podjetje močno, kje ima slabosti, kakšne so priložnosti in kakšne nevarnosti. Nadalje je splošno znana čustvena inteligenca, dobro pa je poznati tudi lasten čustvenointeligenčni aparat in čustvenointeligenčno mrežo zaposlenih in podjetja kot celote. Okolje se spreminja dnevno. Marsikdo namreč misli, da se dobro pozna, okolica pa ga ima za domišljavca, ne povsem prizemljenega človeka, čudaka ali pa za sicer sposobnega, ki pa si premalo upa. Odnosi, čustva, vizionarstvo in intuicija postajajo vse odločilnejši dejavnik za uspeh podjetja ali posameznika. Samo tehnično znanje na določenem področju je seveda daleč premalo. Človek, ki je le v tem odličen in ki se morda »odlikuje« še po pohlepu, oderuštvu in izigravanju poslovnih partnerjev, nikakor ne sodi na vodstven položaj. Za takega človeka lahko rečemo, da je »močan« v reptilskem delu možganov in podaljšani hrbtenjači in ga je treba zaznati že pri kadrovanju za položaj. Ker ko se »plazilec« ali »voluhar« dobro ugnezdi, bo prej podjetje propadlo kot pa se takega človeka rešilo.

 

Proti koncu prispevka, ki je seveda kratek, saj le kratke in jedrnate vsebine sodijo v pričujoči časopis, naj v nekaj stavkih opišem svetovni trend in sposobnosti, ki se pričakujejo od vodilnega delavca. Potrebna je neobremenjena samozavest, neprestano iskanje možnosti, razmišljanje zunaj »škatle«, ustaljenih šablon. Delati mora neprestano na odnosih in motivaciji, na kreativnosti vsakega posameznika in se nikoli predati malodušju ali celo kapitulaciji. Ljudi je treba pogosto pohvaliti in ne grajati. Odprt mora biti za vsako idejo, tudi če mu jo namigne čistilka. Piramida odločanja mora biti nizka. SWOT mora imeti vodilni stalno v mislih: tako zase, za podjetje kot za posamezne izdelke ali storitve.

 

Težave ali celo bankrot je treba vzeti brez pretiranega obremenjevanja ali celo zahajanja v »znano hišo« pred »to dolino zeleno, s krvjo prepojeno, predrago …«, pa tudi če gre, to ni konec ali sramota.

 

Kar slišim, kako bo kdo dejal, da na novo odkrivam »toplo vodo«. Mislim da ne, če pa jo že, naj za konec dodam, da ista voda na različnih nadmorskih višinah zavre pri različni temperaturi. Morda pa kdo tega ne ve?

 

Marjan Čufer