Morilska trojka na parah

Objektivno vzeto, si je dr. Saša Baričevič, lastnik in žrtev torkovega napada bulmastifov Atosa, Atlasa in Joy, smrtno obsodbo dejansko podpisal sam. In za to svojo smrt celo mastno plačal. A ne glede na to, je tragedija vsega obžalovanja vredna. Sreča v tej veliki nesreči je, da je napad istega pasjega krdela leta 2006 preživel vsaj Tržičan Stanislav Meglič.

Zdaj je treba ugotoviti, kdo je objektivno in subjektivno odgovoren za tragedijo. Moje stališče je neomajno. Tako zaradi objektivne kot zelo verjetno tudi subjektivne odgovornosti ne bi smel vladni predsednik Borut Pahor niti za trenutek podvomiti, ali je kmetijski minister Milan Pogačnik zrel za umik iz vladne ekipe ali ni. Seveda je. Še zlasti po aferi s »kantami« in po prisilnem odstopu nekdanjega ministra za okolje Karla Erjavca. Povedano drugače, tako pokojni dr. Saša Baričevič kot tudi vladni predsednik Borut Pahor sta pljunila v lastno skledo.

Zakaj mora (zaradi objektivne odgovornosti) odstopiti kmetijski minister Milan Pogačnik? Zato: »Stranko v postopku (Baričevič Sašo), ki jo zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, je upravni organ seznanil z imenovanjem komisije in pri imenovanju članov delno sledil njenemu predlogu. /…/« (Dobesedni prepis Sklepa ministrstva za kmetijstvo, številka: 3449-13/2009/7, z dne 14. aprila 2009. Sklep sta podpisala Marija Sedminek, podsekretarka na kmetijskem ministrstvu, in Roman Pečjak, vodja službe za pravne zadeve na istem ministrstvu.)

Se pravi, komisija še zdaleč ni bila sestavljena neodvisno (glej zgornjo navedbo), še manj strokovno. Dejstvo namreč je, da niti eden od navedenih članov komisije ni strokovnjak za prevzgojo psov. Še več, tovrstnega strokovnjaka v Sloveniji sploh ni.

Tako imenovano strokovno komisijo za prevzgojo psov so sestavljali: Alenka Černe, mednarodna ocenjevalka pasje lepote; Marjan Kastelic, veterinar in koncesionar v ljubljanskem živalskem vrtu; Franc Šterman, inštruktor za šolanje psov, o katerem pa vedo poznavalci domačih pasjih razmer povedati, da je sposoben (pre)vzgojiti kvečjemu kodra, krvoločnega bulmastifa pa samo po čudežu. Je pa res, da ima gospod Franc Šterman sam sebe menda za velikega strokovnjaka.

Drži. Podpisa ministra Milana Pogačnika ni na nobenem dokumentu, povezanem s primerom zdaj že pokojne dr. Zore Roter, ki je, mimogrede, »strokovnjaka« za prevzgojo svojih treh krvoločnežev Dušana Hajdinjaka osebno izbrala, in od torka prav tako s primerom pokojnega dr. Saša Baričeviča. Z ministrstva za kmetijstvo sta za aktualni primer s podpisom, torej dokazano, sicer res obremenjena le državna uslužbenca Marija Sedminek in njej nadrejeni Roman Pečjak. Vendar je vsakemu polpismenemu poznavalcu delovanja slovenske demokracije in pravne države jasno, da sta ravnala v skladu z ustnim navodilom ali najmanj pristankom ministra Milana Pogačnika.

V zvezi s torkovo tragedijo pa nikakor ne morem mimo suma, da so posredi: korupcija, klientelizem ter (v po komunizmu) nepogrešljive zveze in poznanstva.

Aja. Da ne pozabim. Gospod minister Milan Pogačnik, kaj so v vašem mandatu vzporedno z reševanjem pasjih morilcev počeli na kmetijskem inšpektoratu? Tudi njihovo (ne)delo spada v kontekst vaše objektivne odgovornosti v aktualnem primeru.

Naj dodam še naslednje. Po mojih informacijah so bili posnetki o »prevzgojenih« morilskih psih rekonstruirani.