Erjavec je odstopil sam

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / nedelja, 31. januar 2010 / 06:00

Poslanci državnega zbora niso glasovali o razrešitvi ministra za okolje Karla Erjavca, kajti po dveh urah (mučne) razprave o tem je odstopil sam.

Ljubljana – Za parlamentarno razpravo o predlogu premiera Boruta Pahorja za razrešitev Karla Erjavca s položaja okoljskega ministra je bilo v torek predvidenih kar pet ur, a se je končala že prej, ker je minister odstopil že sam. Že naslednji dan je premieru Borutu Pahorju tudi formalno dal odstopno izjavo.

»Očitno gre pri predlogu za mojo razrešitev za možnost, ki jo ima predsednik vlade, da postavlja in razrešuje ministre, in ne za možnost na podlagi poziva računskega sodišča. Oznanjam, da odstopam z mesta ministra. Morda se vidimo kdaj drugič,« je dejal Erjavec. Da gre za politične razloge in ne za morebitne nepravilnosti, ki jih je o njegovi odgovornosti v zvezi z ravnanjem z odpadki ugotovilo računsko sodišče, so na začetku razprave ugotavljali tudi Erjavčevi strankarski kolegi. V DeSUS-u so skušali doseči odlog te točke na eno naslednjih sej in kot razlog navajali dvoumno določilo računskega sodišča, ki je bilo tudi podlaga za premierov predlog o Erjavčevi razrešitvi. Predlog ni bil sprejet, v razpravi pa so poslanske skupine izražale podporo bodisi Pahorjemu predlogu za razrešitev (SD, Zares, LDS in SNS), bodisi podporo za ohranitev Erjavčevega ministrskega mesta (DeSUS), stranki SDS in SLS se nista opredeljevali. V bran ministru Erjavcu se je v imenu poslanske skupine DeSUS postavil gorenjski poslanec Anton Urh, ki je menil, da je predlog za razrešitev Erjavca politični konstrukt, naperjen ne le proti Erjavcu kot ministru, temveč tudi kot predsedniku stranke, ker da je (kot tudi stranka) za koalicijo moteč in nesprejemljiv. Ko je poslance pozval, naj presodijo (ne)utemeljenost obtožb zoper ministra, je še dodal, da bi od koalicije pričakoval, da na podlagi političnih in moralnih zavez ta svojega koalicijskega partnerja zaščiti. Drugi gorenjski poslanec, ki je razpravljal o predlogu, pa je bil Borut Sajovic iz LDS, ki je podprla razrešitev. »Prav je, da nosilci politične oblasti prevzamejo odgovornost za svoje napake,« je dejal in omenil napake ministra Erjavca, od nakupa osemkolesnikov Patria še iz časa, ko je bil obrambni minister, do odprodaje državnega premoženja brez sklepa vlade in poziva računskega sodišča zaradi nerešene problematike odpadkov v Sloveniji v njegovi sedanji vlogi ministra za okolje. Možnost ustavnopravne presoje razrešitve pa je zavrnil, češ da »politična kultura in higiena, zaradi katerih odločamo o razrešitvi, ne moreta biti predmet ustavnopravne presoje«.

Precejšen del razprave pa je potekal kot dialog med predsednikom vlade Borutom Pahorjem in ministrom Karlom Erjavcem, ki je bil občasno tudi precej čustven. Čeprav sta drug drugemu priznavala dobro sodelovanje, pa se je Pahor slednjemu vendarle odpovedal, zaradi napak na ministrstvu za okolje. Erjavec mu je na koncu, ko je ocenil, da gre za politično razrešitev, očital, da je »požrl dano besedo« v zvezi z napovedano ustavno presojo zakona o računskem sodišču. Po odstopu je izrazil tudi obžalovanje, da koalicija ni delovala kot družina, da je šlo očitno vedno le za trojček, DeSUS pa je bil kot četrti vagon v tej kompoziciji.

Odstop ministra Erjavca, ki so ga že naslednji dan v družbi psa videli na Joštu, je doživel več odmevov v slovenski politični javnosti. Mi smo za komentar prosili Damijana Perneta, župana Mestne občine Kranj, ki je bila z ministrom Erjavcem v napetih odnosih zaradi predelovalnice odpadkov. Odgovoril nam je podžupan Stane Štraus, pristojen za področje gospodarskih dejavnosti: »Minister Erjavec se je osebno potrudil, da je zaviral projekt, ki je bil pripravljen praktično že za oddajo za pridobitev evropskih sredstev, zato ministrov odstop pozdravljamo. Dodati je treba tudi, da je bil pred nekaj meseci, ko se je usklajeval državni proračun, prvi predlog okoljskega ministrstva, da se brišejo vsi gorenjski projekti znotraj Gorkega, to pomeni vse investicije v komunalno infrastrukturo (kanalizacija, vodovod, čistilne naprave), pri čemer gre za projekte velikosti sto milijonov evrov. Nad tem dejanjem ministrstva smo bili zelo začudeni, še zlasti, ker minister prihaja iz Gorenjske. Gorenjski župani in poslanci so se morali izjemno potruditi, da so bili potem ti projekti znova vključeni v državni proračun. Verjamem, da slabše, kot je bilo, ne more biti, in da bo novi minister dejansko delal za to, da se bodo projekti ne le po Gorenjski, ampak po vsej državi izvajali in da bomo tudi čim hitreje črpali evropska sredstva.«

V četrtek je izvršni odbor DeSUS razpravljal o kandidatu za novega ministra in sklenil, naj bo to že znani kandidat Matjaž Zanoškar, poslanec DeSUS-a in župan Slovenj Gradca.