Ohranila stik s kmetijstvom

Nekdanja kmetijska svetovalka Majda Loncnar je tudi po upokojitvi ohranila stike s kmetijstvom.

Bled – »Pridi v sredo pod vršace, pod sneženi beli Stol, pridi, Majda na ravnico, kjer je vsak dan svet kot nov. Tam bomo čakale nate, kot že večkrat smo doslej, in nikoli ne pozabi, prav tako bo za naprej!« se je glasilo vabilo na srečanje, na katerem so se članice Društva podeželskih žensk pod Golico in Stolom poslovile od Majde Loncnar, dolgoletne kmetijske svetovalke in mentorice društva, ki se je s 1. januarjem 2008 upokojila. »Na upokojitev sem se že dve leti pripravljala, nazadnje sem nanjo kar težko čakala, saj sem bila že malo utrujena. Po upokojitvi sem najprej potrebovala nekaj časa, da sem se odpočila, nato sem se lotila obnove počitniške hiške na Nomenju,« je povedala Majda, ki je tudi potlej ohranila stik s kmetijstvom. Še vedno je članica komisije za kmetijstvo v Občinah Bled in Bohinj, od lani je v svetu Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, deluje v kmetijskih in gozdarskih društvih, kmečke žene jo še vedno rade povabijo na srečanja, poleti hodi grabit na bohinjske senožeti, ohranila je stike tudi z zamejskimi kmeti iz avstrijske Koroške … Že od osnovnošolskih let je članica Planinskega društva Bohinjska Bistrica, zelo rada hodi po gorah, bila je tudi na Mont Blancu. Tudi po upokojitvi redno obiskuje rekreacijo, še vedno smuča, dobra rekreacija je, kot pravi, tudi kidanje snega. Veliko ima prijateljic, samo za novo leto je napisala petdeset voščilnic, prav toliko jih je prejela. Vsako leto pomaga na tekmovanju v spomin na pokojna jezerska alpinista in gorska reševalca Luka Karničarja in Rada Markiča, kot prostovoljka enkrat ali dvakrat na mesec brezplačno pomaga v domu za starejše v bohinjski Srednji vasi, običajno ob nedeljah, ko je največ obiskov. Bolje kot v stanovanju v alpskih blokih na Bledu se počuti v počitniški hišici, tam preživi skoraj sedem mesecev na leto. Hiška ima elektriko, vodovod ji je pred dvema letoma odnesla povodenj.

Le kaj ženska ve o kmetijstvu?!

Majda izhaja z manjše kmetije na Nomenju, po osnovni šoli v Bohinjski Bistrici in gimnaziji na Jesenicah je študirala na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Ko je diplomirala, se je najprej za eno leto zaposlila na jeseniški carinarnici, nato je pri različnih delodajalcih (živinorejsko veterinarski zavod, Gozdno gospodarstvo Bled, kmetijsko gozdarski zavod …) skupno več kot 36 let delala kot kmetijska pospeševalka oz. svetovalka, upokojila se je kot koordinatorka svetovalk za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. »Na začetku sem hodila peš od kmetije do kmetije, nato sem se vozila s fičkom. Na kmetijah sem spoznavala ljudi, socialne stiske, strokovne, kmetijske probleme … Nekateri so me gledali bolj postrani, češ – le kaj ženska ve o kmetijstvu, drugi so mi za pomoč še danes hvaležni, nekaterim sem se tudi zamerila, ker sem povedala naravnost, kar sem mislila.«

Živeli slabše, a bili bolj zadovoljni

In Majda je kritična še danes. »Nekdaj so bohinjske kmete silili, da so ciko »pretapljali« v druge pasme, zdaj, ko ugotavljajo, kako dobro ubere vse hribčke, njeno rejo spet pospešujejo,« pravi. »Kmetijska politika »forsira« predvsem velike kmetije, pri tem pa pozablja, da mali kmet obere vse robove, veliki pa le tiste, ki jih lahko obdela v stroji. Zemljiška politika je slaba, veliko se gradi na najboljših kmetijskih zemljišč, pri tem pa zemljo graditeljem prodajajo tudi kmetje. Včasih so na kmetih slabše živeli kot danes, a je bilo med kmeti veliko več zadovoljstva in zaupanja. Med kmeti je tudi premalo stanovske pripadnosti kmetijsko gozdarski zbornici in kmetijski zadrugi …«