Kot čolniček v morju krize

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / torek, 2. junij 2009 / 06:00

Zadnja dva dogodka pred volitvami v evropski parlament je najmočnejša opozicijska stranka SDS pripravila na Gorenjskem.

Kranj, Brdo - Na športnem stadionu v Kranju so dopoldne potekale športne igre SDS, popoldne pa je predsednik stranke Janez Janša na Brdu volivkam in volivcem predstavil kandidate za poslance v evropski parlament. Pred dogodkoma je prvak opozicije v pogovoru za Gorenjski glas osvetlil nekatere aktualne teme, tako denimo potrebe po ustavnih spremembah, nasprotovanje pravkar sprejetim novelam zakonov o policiji, jamstveni shemi in prometu, pa tudi o zapletih v odnosih med Slovenijo in Hrvaško v času, ko sosedje kandidirajo za sprejem v Evropsko unijo.

Odnosi, povezani z mejo med Slovenijo in Hrvaško, se sedaj rešujejo pred Evropsko komisijo, kjer slednja bolj kot Slovenijo, članico EU, posluša Hrvaško. Kakšen izid pričakujete?

»Evropska komisija je v zadnjih tednih poslušala bolj tistega, ki je govoril, Slovenija je pač molčala. Ovira pa je bilo tudi dejstvo, da v številnih svetovnih in evropskih prestolnicah nismo imeli ambasadorjev. Noben močno zaposlen zunanji minister namreč ne bo sprejel diplomatov nižjega ranga. Naša vlada in zunanje ministrstvo sta podcenila potrebo po tem, da sta stalno prisotna tam, kjer se vpliva na te odločitve. Sedaj se je to sicer nekoliko popravilo in mislim, da bo prišlo še do enega poskusa, ki bo bolj usmerjena v za obe strani kompromisne rešitve. Zadnja ponujena je bila za Slovenijo nesprejemljiva in popravki, ki so bili dani, so bistveno spremenili samo zasnovo. Dobro v tej navidezno precej zapleteni situaciji za Slovenijo je dejstvo, da časovni dejavnik deluje v našo korist. V tem času lahko o rešitvah dobro premislimo. Drugi so bolj omejeni z roki, kar sicer ne pomeni, da lahko kar dvignemo roke in rečemo: če boste dali na mizo nekaj, kar je popolnoma v našem interesu, bomo to sprejeli, sicer ne. To ni evropski način reševanja, pri tem moraš namreč sam iskati in predlagati rešitve. Je pa drugače, če se lahko odločaš brez časovnih pritiskov.«

Kako realen je ob tem referendum o vstopu sosednje države v EU?

»Mislim, da ni le realen, pač pa je neizogibno dejstvo, če bodisi tega vprašanja ne bomo rešili prej bodisi dosegli trdnega sporazuma, ki bo dajal Slovencem dobre obete, da bo do končne rešitve prišlo v okviru zaščite temeljnega interesa Slovenije, to pa je ohranitev statusa pomorske države. Mi smo skušali o neizogibnosti referenduma v tem primeru dopovedati tako sosedom kot tudi evropskim sogovornikom. Nekateri so to slišali, zato je tudi prišlo do reševanja pred Evropsko komisijo.«

Vi osebno niste kandidat za poslanca v evropski parlament. Zakaj pravzaprav ne?

»Eden od razlogov je tudi dejstvo, da sem se zelo veliko ukvarjal z Evropo v prejšnjem mandatu, ko sem bil predsednik evropskega sveta. Položaj evropskega poslanca zame ne predstavlja izziva.«

Kako utemeljujete potrebo, da se slovenski državljani udeležimo volitev v evropski parlament? Kaj imamo od članstva v EU, kaj od zastopstva v evropskih institucijah, kaj od evropskega parlamenta?

»Od Evropske unije imamo veliko. Če ne bi bili v EU, bi se ukvarjali z bistveno težjimi problemi, zlasti še, če Slovenija ne bi bila zavarovana z evrskim območjem, v tem primeru bi nas kot majhen čolniček premetavalo v sedanjem morju krize. Splačalo se je iti v EU: odločitev, ki je bila sprejeta pred našim mandatom, je bila ena najbolj strateških. Dejstvo je, da je evropski parlament postal v zadnjem obdobju zakonodajalec, kjer se večina najpomembnejših odločitev sprejema s soglasjem. Biti v odborih in komisijah, ki pripravljajo te odločitve, je za vsako državo zelo pomembna. Slovenija ima sicer samo sedem poslancev, če bo ratificirana lizbonska pogodba, jih bo imela osem, vendar se da prek političnih skupin zagotoviti vpliv na odločitve. Mnoge od teh, sprejetih v evropskem parlamentu, pa državljane zadevajo v povsem vsakdanjem življenju. Te volitve so pomembne tudi zato, ker gre za prvi odhod volivk in volivcev na volišče po lanskih državnozborskih volitvah in bo hkrati pomenilo oceno dela tako vlade kot opozicije. O tem se sicer ne bo odločalo neposredno, pač pa ima rezultat teh volitev lahko streznitveni učinek in opozorilo vladi, naj resneje jemlje gospodarsko krizo in naj ne podcenjuje problema brezposelnosti, ki je v tej situaciji največji in najtežji.«