Doba laži
Pred nedavnim sem slišal "modrost", da se je v pisani zgodovini človeštva spremenila in nedopovedljivo napredovala zgolj tehnologija, medtem ko je človek ostal enak, enako pokvarjen, koristoljuben, preračunljiv, lažniv, tatinski in moralno vsestransko vprašljiv.V kolikor toliko znosno sožitje naj bi nas modulirali in/ali manipulativno ali pa prisilno usmerjali le na eni strani religija, še bolj učinkovito pa državna prisila. Pa je res tako? Za skoraj vse prekrške ali zločine to drži, velika izjema pa je laž.
Za laž velja, da je v obratnem sorazmerju z moralizatorskim pridiganjem in državnim kaznovanjem.
Kdo bo morda pripomnil, da je bilo vedno tako. Pa to drži? V prejšnjih stoletjih in tisočletjih, da se je ravno tako obilno lagalo, kot se to dogaja v zadnjih desetletjih? Menim, da nikakor ne. Za stare časa mnogo bolj velja, da je šlo za samoprevare, neznanje, nevednost, vraževerje in podobno bolj kot pa za zavestno laž. Recimo mnogi, če ne kar vsi vladarji, faraoni, cesarji so tudi sami verjeli, da so božji poslanci na Zemlji, če že ne kar utelešena božanstva, in torej niso s to »lažjo« zgolj zavajali podložnikov. Če je bil kdo obtožen čarovništva, je v to verjelo tako sodišče kot publika in nazadnje celo obtoženec sam. Če so učili, da je Zemlja ravna in središče vesolja, so to dejansko verjeli.
Kaj pa danes? Danes je laž postala način življenja in največja vrednota. Prav vsi segmenti družbe in našega vsakdana so z lažjo tako temeljito prepojeni kot preparat v špiritu. Če bi nam kdo odvzel laž, bi občutili pravi abstinenčni sindrom najhujše vrste. Zapadli bi v množičen, neobvladljiv delirij. Tako rekoč vsak trenutek dneva in noči nam lažejo reklame, mediji, politiki in lažemo si sami med seboj, tako med prijatelji, znanci, neznanci kot tudi med najbližjimi in najintimnejšimi. Celo na sodišču je laž temeljnega pomena. Laže obtoženec, laže tožitelj ali tožilec in lažejo advokati v njegovo obrambo, čeprav poznajo dejansko resnico.
Če nas ne bi z reklamami zavajali in nam lagali, temveč nas zgolj korektno obveščali, ne bi skoraj ničesar kupili. Za politika, ki bi govoril samo resnico, bi menili, da se mu je zmešalo, in bi bil pri priči politično mrtev. Odvetniški poklic bi propadel in ne bi bilo sodnih zaostankov. Zakonska partnerja, ki si vse povesta v obraz, gresta kmalu narazen. Kakšen dolgčas bi bil med sosedi ali sodelavci, če ne bi lagali, obrekovali ali vsaj pretiravali. Prikrajšani bi bili za čudovito in najbolj temeljno družabno aktivnost, ki se ji reče opravljanje.
Oh, kako bi bil svet dolgočasen, siv, turoben in nevzdržen brez laži. No naj nikogar ne skrbi, da se bo stanje v bodoče kaj spremenilo. Nič, v splošno veselje in ugodje bo laži celo še vedno več. Potrošniško, nakupovalno besnilo in lažnivo opravljanje sta temelja današnjega sveta. Škoda je le, da je denarja vedno premalo.
Marjan Čufer