Predsednika gosta stote Glasove preje

Začetki Glasove preje sežejo v burna leta, ko se je rojevala slovenska demokracija. Prva je bila leta 1988, stota jubilejna je prejšnji teden na Brdu gostila dva slovenska predsednika.

Brdo pri Kranju - Da sta bila gosta jubilejne Glasove preje ravno prvi predsednik republike Slovenije Milan Kučan in sedanji predsednik Danilo Türk, ni naključje. Glasova preja, ki je v več kot dveh desetletjih postala že institucija in je gostila vrsto uglednih imen s področja politike, gospodarstva, kulture, znanosti, je začela nastajati takrat, ko so se v Sloveniji začenjali demokratični procesi, je ob jubilejni preji dejala direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa Marija Volčjak. Gorenjski glas se je med prvimi pogumno odprl demokraciji, na takratnih Odprtih straneh in tudi na Glasovih prejah. Samostojno slovensko državo, ki je nastala kot posledica teh procesov na prelomu osemdesetih v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, so doslej vodili trije predsedniki: Milan Kučan, Janez Drnovšek in sedaj Danilo Türk. Publicist Miha Naglič, ki je doslej vodil več kot polovico Glasovih prej, tudi stoto jubilejno, je ugledna sogovornika spodbudil, da sta spregovorila tudi o svojih odnosih in spominih na pokojnega predsednika Drnovška. Sicer pa je z iskrivima sobesednikoma razpredal številne misli, od tega, da so pristojnosti predsednika republike majhne, podobno kot oblast angleške kraljice, do aktualnih gospodarskih in socialnih razmer v Sloveniji. Rdeča nit pogovora s predsednikoma pa je bilo razmišljanje, ali je današnja Slovenija takšna, kot smo si jo želeli ob osamosvojitvi. Česar tedaj ljudje niso pričakovali in želeli, je bila velika socialna diferenciacija, ki smo ji priča danes, je voditelju preje pritrdil nekdanji predsednik Milan Kučan. Na elemente socialne kohezivnosti mora biti sedanja oblast še posebej pozorna. Sedanji predsednik Danilo Türk pa je dejal, da smo imeli ob osamosvojitvi jasne cilje: postavitev suverene države, mednarodno priznanje, vključitev v mednarodne povezave. Danes so naši problemi drugačni in v skladu z njimi bi morali jasno določiti tudi nove cilje.