Nasveti iz samostanske celice

Besedilo: Anita Di Grazia
Kategorija: Prosti čas / ponedeljek, 25. januar 2010 / 06:00

»Kot delavec za strojem sem opravljal dela v proizvodnji, in sicer že 11 let. Vse pa se je končalo, ko so razglasili recesijo, saj je s tem upadlo tudi povpraševanje po naših izdelkih na trgu. Zaradi tega so mi prekinili delovno razmerje in sem ostal na cesti. Pravzaprav me to ne bi tako bolelo, če ne bi imel doma sina najstnika, ki je v najhujši puberteti in mu je pred dvema letoma za hudo boleznijo umrla mama, hkrati pa meni žena. Zaradi izgube službe ne morem več omogočati svojemu sinu vsega, kar si zaželi, zaradi česar sva se začela kregati. Noče se več pogovarjati z mano, raje gre od doma in se pozno vrača domov, izgovore za svoje obnašanje pa išče pri meni. Zaradi vseh stvari, ki se dogajajo, se počutim nizkotno in prizadeto ter ne vidim več izhoda, kako bi se lahko povezal s svojim sinom in kako bi ga prepričal, da nisem kriv za izgubo službe in da se trudim poiskati novo. Nočem, da se zaradi teh stvari oddaljiva drug od drugega. Kako naj prepričam sina, da morava v tej hudi situaciji stati drug ob drugem, ne pa zanemarjati glavne stvari v življenju?« Zoran

Dragi Zoran,

puberteta je prelomnica na vseh področjih življenja. Najstnik se sooča z velikimi spremembami na telesni, duševni, duhovni in socialni ravni. Zato ni nič nenavadnega, če pride do krize in konfliktov med otrokom in staršem. Najstnik vedno bolj rahlja družinske vezi in išče lastne stike zunaj družine. Za nekatere starše je to zelo boleč proces, saj težko sprejmejo dejstvo, da otrok goji lastne interese in se ne udeležuje več družinskega življenja tako kot prej. Straši se na ta proces odraščanja odzivajo različno. Nekateri skušajo otroka pridržati in se ga prav oklepajo, drugi mu dajo prosto pot, pri čemer se ne obremenjujejo več s tem, kaj otrok počne in kam zahaja. Obe drži učinkujeta negativno na razvojni proces otroka. Tudi starši, ki za vsako ceno iščejo harmonijo v odnosu do svojega najstnika in mu ugodijo vsako željo, ne ravnajo prav. Otroku tako manjkajo meje in »Nasprotni«, ob katerem se lahko izoblikuje. Psihologi trdijo, da ima »razumen« prepir v času pubertete prav posebno vlogo. Prepir povzroča užaljenost in prizadetost - prav tako pa mu sledita odpuščanje in sprava, ki sta sestavni del trdnih družinskih odnosov. Resnici na ljubo je to zelo težak proces za obe strani. Konflikte s sinom boš lažje reševal z odprtim in komunikativnim vedenjem. Bodi potrpežljiv in ne pričakuj preveč od prvega pogovora. Bolje bo, če boš spoštoval začetno zadržanost svojega sina. Večkrat mu pokaži svojo pripravljenost za pogovor - vendar ne tekaj za njim! Ko pride do pogovora, je pomembno, da zares prisluhneš - brez predsodkov in brez tega, da mu takoj »soliš pamet« z možnimi rešitvami. Vadi se v razumevanju in empatiji in skušaj sprejeti dejstvo, da se morajo otroci včasih močno distancirati od svojih staršev, da lahko odkrijejo svojo lastno identiteto. Želim vama veliko moči, odprtosti in volje!