Merkur v prisilno poravnavo, upniki še niso rekli zadnje besede

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 26. oktober 2010 / 06:00

Merkurjevi odvetniki so danes vložili predlog prisilne poravnave, ki jo je podala Merkurjeva uprava, čeprav predlog načrta finančnega prestrukturiranja nima niti 60-odstotnega soglasja upnikov.

Naklo – Zagotovil za uspešnost prisilne poravnave uprava in nadzorni svet še vedno nimata, vendar predsednika obeh menita, da je to veliko boljša rešitev za upnike kot pa stečaj. »Verjamem, da stečaja ne bo, bo pa še veliko težav pri prepričevanju upnikov, da bi konvertirali 85 milijonov upniškega kapitala v lastniški delež Merkurja,« meni Matevž Slapničar, predsednik Merkurjevega nadzornega sveta. Brez sodelovanja upnikov gre nakelski trgovec v stečaj. »Načrt je dober kompromis, zato verjamem v ustrezno soglasje upnikov. Prej ko se bomo zmenili, prej ko bomo dobili potrebni dodatni kapital, prej bomo začeli ustvarjati primerno razliko v ceni in dobiček, iz katerega bi lahko financirali poplačilo upnikov,« pa pojasnjuje prvi mož Merkurja Blaž Pesjak.

Uprava predlaga dokapitalizacijo s konverzijo terjatev, za katere bi zavarovani upniki odšteli 57,50 evrov na delnico, nezavarovani pa 40 evrov na delnico. »S to ceno moramo prepričati vsaj 85 milijonov evrov upniškega kapitala, kar je eden od pogojev za nadaljnje poslovanje družbe Merkur,« pojasnjuje Slapničar. Navadni upniki, ki se za to možnost ne bodo odločili, naj bi bili poplačani 60-odstotno v obdobju petih let. Z zavarovanimi upniki se je uprava dogovarjala še o poplačilu dolga od leta 2015 naprej in prilagojeni obrestni meri.

»Popolnega soglasja z upniki nismo dosegli, vsi na predlog gledajo skozi stisnjene zobe. Glede na pričakovanja vseh strani pa menimo, da bi moral biti predlog sprejemljiv za večino,« pravi prvi nadzornik Slapničar o načrtu finančnega prestrukturiranja. »Ne igramo pokra. Imeli smo veliko sestankov z upniki, zato podajamo dober kompromis, ki ga lahko uresničimo. Vredno je poskusiti, Merkur je velik zaposlovalec in tako pomemben za slovensko gospodarstvo, da lahko vsi, ki so udeleženi v tem procesu, vsaj poskusijo,« pa trdi Pesjak, ki kot predsednik uprave za normalno poslovanje potrebuje še 40 milijonov evrov svežega kapitala za zapolnitev prodajnih polic. Trenutno upravi manjka še dobrih pet milijonov evrov, vendar predsednik meni, da bo vsaj do 15. novembra denar na računu Merkurja.

Celotni znesek zavarovanih posojil je 309 milijonov evrov, približno 90 milijonov naj bi poplačali v prihodnjem letu in pol iz naslova zavarovanj, razliko pa, kot smo omenili, po letu 2015 (po 30 milijonov na leto). Skupno je Merkur zadolžen za 550 milijonov evrov, dodatnih 200 milijonov je dolžan dobaviteljem. Sicer ima podjetje, v katerem so pred dobrim mesecem razglasili insolventnost, spodoben pritok svežega denarja, z zapolnitvijo blaga v času največje potrošnje pa bi lahko imel še veliko večjega. V prihodnjih dneh bo ključno, da se upniki dogovorijo o konverzaciji terjatev v višini vsaj 85 milijonov evrov. Hkrati se morajo obstoječi lastniki strinjati z njihovo ceno. Kot smo izvedeli v Savi, dosedanji skoraj 20-odstotni lastnici Merkurja, nad ponujeno ceno na delnico niso navdušeni. Antonija Pirc, članica nadzornega sveta Merkurja, sicer pa iz Save, naj danes načrta finančnega prestrukturiranja ne bi podprla.