S knjigo varovati Zemljo

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: GG Plus / petek, 15. januar 2010 / 06:00

Konec preteklega leta je izšla knjiga Varuhi Zemlje avtorja in založnika Bogdana Kladnika. Z njo se začenja širši projekt, ki bo povezal športnike, mlade in vse, ki jim ni vseeno za naš planet.

»Najprej sem velik ljubitelj narave,« pravi Bogdan Kladnik, ki je tako v svojem razmišljanju kot delovanju že od rane mladosti človek narave in vsega, kar je povezanega z njo. Alpinist, jamar, letalec, ekstremni smučar, član polarnih odprav, vsestranski športnik, karateist. Vseskozi išče ustvarjalni navdih tudi v fotografiji. Leta 1991 sta z očetom ustanovila založbo Zaklad in sicer z namenom pisati in izdajati knjige s področja slovenske kulturne in naravne dediščine. Njuna želja je bila tudi s pomočjo dobička (kasneje se je izkazalo, da tega na majhnem slovenskem knjižnem trgu ne bo) od prodaje knjig pomagati ohranjati slovenske vode manj onesnažene. Do danes je v založbi izšlo 51 avtorskih knjig. Še preden je imel založbo, se mu je porodila ideja za knjigo Čudežna narava Jugoslavije, saj je še danes prepričan, da takih lepot, kot so na teh nekaj tisoč kvadratnih kilometrih narave, ni nikjer na svetu. Takrat je že prečesal in poslikal Slovenijo in Hrvaško in pri tem iskal najbolj skrite kotičke, kamor je le redko stopila človeška noga, a mu je nadaljevanje preprečila vojna. »Tako sem izdal knjigo Terra mystica, Kraški svet Slovenije in Hrvaške, ki so jo vsi hvalili, a ob konfliktih, ki se še danes vlečejo med državama, ta ni zanimala nikogar,« o tem, kako je eno najboljših knjig o Krasu na svetu naredil pred časom, razmišlja Kladnik. Sledile so še številne druge knjige, fotografske monografije o Sloveniji, Soči, Bledu, Bohinju ...

Prelomnica, o kateri sanja zadnjih trideset let, pa je prišla pred nekaj leti, ko je kot sam navdušenec za karate srečal dr. Ilijo Jorgo, edinega belega karateista, ki ima črni pas deseti dan. Predlagal je, da skupaj naredita knjigo. »V Srbiji in Makedoniji sem s karateisti naredil prve posnetke zunaj telovadnic, v naravi. Bili so odlični. V fotografijah je stari duh karateja začutil tudi mojster Živko Tasevski iz Makedonije in tako sem v nadaljevanju in v sodelovanju z njim več mladih karateistov fotografiral še v Albaniji in Črni gori, predvsem na še neodkritih močnih energetskih mestih. Karateisti, kot da so se vselej postavljali v bran naravi. Dobil sem občutek, da delam nekaj izjemno pomembnega in velikega.«

Nastala je ideja o knjigi Varuhi Zemlje, ki je po ceni 28 evrov na voljo tudi na oglasnem oddelku časopisne hiše Gorenjski glas. Knjiga na 132 straneh prinaša 106 fotografij narave oziroma karateistov v naravi, ki jih dopolnjuje še haiku poezija. Kot razmišlja Kladnik, bi vsak kupec knjige postal Varuh Zemlje, saj naj bi v prihodnje od vsake knjige sprva 20 odstotkov, kasneje pa z novimi knjigami, ki bodo izšle, tudi več, namenili v fundacijo Varuhi Univerzuma. Prva naklada bo šla za začetne stroške vzpostavljanja stikov po vsem svetu in za priprave uradne spletne strani sklada, ki bo nared februarja. Vsak, ki bo kupil knjigo, bo tako vlagatelj v ekološki sklad in bo lahko predlagal, za kakšen problem v svetovnem merilu ali v njegovem okolju naj se denar uporabi. Osnovna misel pa je seveda zaščita vode na Zemlji. Na spletni strani bo tudi razvidno, kdo so strokovnjaki in ljudje z močjo v svetu, ki bodo skrbeli za kredibilnost tega projekta.

»Pri poti knjige v svet bo pomagal dr. Ilija Jorga, ki je navdušen tako nad posnetki kot knjigo in mojo zamislijo. Pravi, da imam deseti dan v fotografiji. Odločil se je, da bo s knjigo, ki naj bi med seboj povezala karateiste različnih delov sveta, hkrati pa tudi zaradi njenega ekološko naravnanega sporočila, skušal navdušiti prijatelja, ruskega predsednika vlade Putina. Avtor knjige je prepričan, da bodo poleg slovenskih športnikov k prepoznavnosti knjige pripomogli in se v pomoči Zemlji svetovnemu skladu Varuhi Zemlje pridružili tudi številni svetovno znani športniki v različnih športih. Bogdan Kladnik želi povezati ljudi vseh petih kontinentov, ras in religij, športnike in vse, ki jih moti naše neodgovorno poseganje v naravo.

V nadaljevanju bo sklad z natečaji motiviral mladino, da bo sama fotografirala in tudi pisala knjige. Tako bodo postali Mladi varuhi Zemlje. Oni morajo zaščititi naravo pred nami starimi, sicer jim jo bomo uničili!«