Ali bi ajbiš?

Že dolgo nismo nobene rekli o ajbišu, izjemnem antibakterijskem zelišču z dobro zvenečim ljudskim imenom. Čas je, da to popravimo in ga ponovno postavimo na zeliščni piedestal. Tudi znanstveno je dokazano, da ima blažilni učinek pri suhem dražečem kašlju ter pri vnetjih v ustni votlini, grlu in ušesih.

Pokončna zdravilna rastlina žametnih listov in svetlo rožnatih cvetov, ki so jo od 9. stoletja gojili v slehernem samostanskem vrtu, navdušuje še dandanes. Medtem ko že od nekdaj poznajo njene blažilne učinke pri kašlju in želodčnih težavah, so njen spodbudni učinek na imunski sistem odkrili šele v zadnjem času.

Proti vnetjem v ustni votlini in grlu …

Ajbiš oz. slez (Althea officinalis) so uporabljali že v starem veku. Omenja ga Sveto pismo, čislali so ga v kitajski in arabski medicini. V času velike lakote je bilo cenjeno hranilo. Slez spada v družino slezenovk, ki šteje kar tisoč vrst. Vse druži zdravilna mehčalna sluz. Ajbiš vsebuje obilo sluzi, zaradi česar so mu pripisovali številne zdravilne učinke, najbolj prepoznaven pa je bil po tem, da pomirja kašelj in se zoperstavlja vnetjem v ustni votlini, grlu in ušesih. Sluzi iz ajbiša namreč napravijo nekakšno zaščitno oblogo na površini vnetih sluznic. Slez se za uspešnega izkaže pri hripavosti, katarjih glasilk, kašlju, oslovskem kašlju, bronhitisu, parodontozi in pri rasti zobovja otrok.

… in v prebavnem traktu

Slezove rastlinske sluzi ne blažijo le vnetij v zgornjih dihalih, pač pa tudi vnetja v celotnem prebavnem traktu in na koži. Obnese se pri vnetju želodčne in črevesne sluznice, želodčnih čirih, živčnih bolečinah želodca, katarjih prebavil in pri driskah, posebno pri dojenčkih in malčkih. Deluje tudi pri celjenju ran, zato se zunanje koristi pri zdravljenju bul, turov in ognojkov. Pomaga pri nabreklih krčnih žilah. Obkladke uporabljamo pri kožnih vnetjih, pri srbeči, suhi koži otrok in pri srbenju kože v starosti. Slez ohranja kožo gladko in voljno.

Hladni izvleček

Najboljši način uporabe sleza je kot hladni izvleček, pripravlja pa se tudi kot poparek, sirup in tinktura. Hladni izvleček pripravimo tako, da dve žlički suhe ali sveže korenine namočimo v hladni vodi in pustimo, da stoji nekaj ur. Pred pitjem segrejemo do primerne temperature. Na ta način pripravimo tudi čaj iz slezovih listov in cvetov. Kadar slez uporabljamo v prsnih in prehladnih čajnih mešanicah, ga uporabimo kot poparek. Zelo dobro se meša z lapuhom, komarčkom, trpotcem in janežem.

Slezova mešanica

Pri kašlju in prehladu se zelo dobro obnese čaj, v katerem uporabimo vse slezove dele. Enake dele slezove korenine, listov in cvetja pripravimo kot hladen izvleček in ga pijemo po dve do tri skodelice na dan.

»Marsh-mallow«

V anglosaškem svetu je zelo priljubljena gobasto penasta sladica marsh ma­llow (=močvirski ajbiš), katere tradicionalna naravna sestavina je bil ravno slez. Sluz iz njegovih v prah zdrobljenih korenin, ki se v vodi zgosti, so skupaj s sladkorjem segrevali tako dolgo, da so dobili sladko, rahlo te­sto. Dandanes je še vedno priljubljena sladica s tem imenom, vendar nima več veliko skupnega z nekdanjim receptom.